Novela zakona o visokem šolstvu med drugim podaljšuje roke za podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov in s tem po besedah ministra preprečuje, da bi te ostale brez akreditacij. S spremembo 63. člena bo po novem odgovorni osebi visokošolskega zavoda omogočeno, da poleg oblik neposredne pedagoške obveznosti določi tudi število ur osnovne neposredne pedagoške obveznosti. "S tem povečujemo avtonomijo univerz, ko gre za to, kakšne pedagoške obremenitve naj bi imeli njihovi zaposleni," je dejal Turk.
Novela prav tako prinaša dopolnitev ureditve visokošolskega transnacionalnega izobraževanja oziroma vstop tujih visokošolskih ustanov v slovenski prostor, ki pa po besedah Turka ne bodo del slovenskega šolskega sistema, prav tako od države ne bodo prejele nobenih sredstev.
Novosti so še pri sestavi in imenovanju sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Ta bo sicer še vedno imel 11 članov. Osem jih bo s področja visokega šolstva, dva bosta predstavnika študentov, eden pa bo predstavljal gospodarstvo.
Na podlagi javnega poziva pristojnega ministrstva bo po novem vlada imenovala vse člane, saj, kot pravi Turk, ne želijo, "da visokošolske organizacije, katerih kakovost se nadzoruje, nadzorujejo svojega nadzornika". Do zdaj je sicer vlada na ta način imenovala samo dva člana, in sicer enega od strokovnjakov na področju visokega šolstva, ki deluje v Sloveniji, in enega, ki deluje v tujini. Vse ostale člane je le potrjevala.
Novela nekoliko spremeni tudi člen, ki govori o tem, kdo ne more biti imenovan za člana sveta agencije. Imenovani tako ne morejo biti rektorji in prorektorji univerz; dekani; prodekani; predsedniki upravnih odborov visokošolskih zavodov; glavni tajniki univerz, njihovih članic ali samostojnih visokošolskih zavodov; direktorji članic univerz in drugih samostojnih visokošolskih zavodov ali organizacij z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja ter ravnatelji oziroma direktorji višjih strokovnih šol.
Cilji sprememb povečanje zaupanja v slovenske visokošolske zavode
Po navedbah ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so cilji sprememb povečanje zaupanja v slovenske visokošolske zavode, podeljene diplome in druge listine, povečanje mednarodne kredibilnosti in prepoznavnosti slovenskih visokošolskih zavodov ter zagotovitev kakovostne evalvacije kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov in študijskih programov.
Spremembe zakona so sicer sprožile veliko polemik v visokošolskem prostoru. Čeprav se vsi strinjajo, da so določene zakonske spremembe potrebne, jih je treba doseči v soglasju, trdijo visokošolski partnerji. Očitki letijo predvsem na dvodnevni rok javne razprave o noveli, ki je bil po mnenju deležnikov prekratek.
Na vlado in DZ so zato nedavno naslovili javni poziv, v katerem so zahtevali umik novele iz obravnave in začetek javne razprave o prihodnosti visokega šolstva. V Zvezi civilnodružbenih organizacij in Visokošolskem sindikatu Slovenije so vlado in poslance danes dodatno pozvali, naj se "streznijo" ter prisluhnejo protestom zainteresirane in laične javnosti.
Poleg tega je skupina študentov v torek v DZ vložila peticijo proti noveli z do zdaj zbranimi 2000 podpisi. Podpisniki trdijo, da bi sprejetje novele škodovalo visokemu šolstvu. Tudi poslanci SD menijo, da bi spremembe negativno vplivale na visoko šolstvo, a njihovi predlogi sklepov na torkovi nujni seji odbora DZ za izobraževanje, ki so jo zahtevali, niso bili izglasovani.
