Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je v razpravi z naslovom Izobraževanje in zaščita uporabnikov finančnih storitev opozorila, da je treba začeti razmišljati o tem, kakšne finančne produkte potrebujejo potrošniki in kako lahko zadostimo njihovim potrebam. Povprečen potrošnik ne more razumeti dokumentacije, ki je pogosto napisana v drobnem tisku, in nima znanja, ki bi mu omogočal sprejemanje dobrih odločitev o investicijskih strategijah.

Spomnila je, da imajo potrošniki danes na izbiro veliko produktov, kar je simbolično označila kot "tiranija izbire", saj je biti potrošnik danes bolj ali manj "služba s polnim delovnim časom". Kot primer je navedla ponudbo različnih vrst kruha, pri čemer lahko zaradi različnih cen v obdobju enega leta pride do velikih razlik v stroških.

Potrošnik mora biti finančno pismen

Potrošnik mora biti zato finančno pismen, potrebujemo pa tudi nadzor. Kutinova je spomnila, da so bančni svetovalci prodajalci in ne tisti, ki izobražujejo. Kutinova sicer razume, da je cilj podjetij prodati produkte in kovati dobiček, zato bolj kot njih krivi oblasti, ki jim to dovolijo.

V EU za finančno izobraževanje skrbi tudi institucija ESMA, ki je pristojna za finančno regulacijo. Kot je povedal njen predstavnik Patrick Armstrong, pri izobraževanju vlagateljev aktivno delajo na več ravneh in že opažajo napredek. Za finančno izobraževanje so po njegovem mnenju odgovorni nadzorni organi in vladne institucije, pomembno vlogo pa imajo tudi združenja delničarjev in finančni posredniki.

Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič se je strinjal, da je finančno izobraževanje zelo pomembno vprašanje. Meni, da bi morali učenci nekaj temeljnega znanja o ekonomskem sistemu dobiti že v osnovni šoli in ne šele na fakulteti. "Tega ni nič," je dejal. Kutinova mu je pritrdila, a hkrati opozorila, da zgolj izobraževanje ne bo preprečilo napačnih odločitev. Urejen mora biti celoten sistem, je dejala.

Predsednik Svetovne federacije investitorjev (WFI) Roger Ganser je ob tem predstavil primer dobre prakse finančnega izobraževanja v ZDA, ki poteka preko svetovnega spleta. "Internet je zamenjal učilnice," je dejal in dodal, da ljudje do njega dostopajo 24 ur na dan in sedem dni na teden, zato morajo bi tam dostopni tudi produkti.

Primer dobre prakse z Japonske

Udeleženci konference so spoznali tudi primer dobre prakse z Japonske, kjer za finančno izobraževanje skrbi tudi mreža SeLeNet (Self Enjoy Learning Networking). Njen predstavnik Frank Fumio Kaneko je pojasnil, da se osredotočajo na različne skupine, tudi mlade in otroke, izobraževanje pa že daje pozitivne rezultate.

Srečanje investitorjev, ki ga skupaj z nekaterimi mednarodnimi organizacijami pripravlja VZMD, predstavlja priložnost, da domače institucije, podjetja in posamezniki navežejo stike s predstavniki investitorjev iz tujine. Dogajanje bo pestro tudi drevi, ko bo novomeška Krka na Ljubljanskem gradu prejela nagrado za delničarjem prijazno družbo, ki jo podeljujeta Evropsko združenje delničarjev (Euroshareholders) in VZMD.

Krka je v gradivu, pripravljenem ob srečanju investitorjev, predstavljena kot eno vodilnih farmacevtskih podjetij na svetu, ki veliko vlaga v raziskave in razvoj. V novomeški družbi imajo slovenski mali delničarji 40,7-odstoten lastniški delež.