Eva, dijakinja prvega letnika, hodi na topel obrok v šoli predvsem zaradi vztrajanja mame. Kljub temu si dvakrat na teden v bližnjem lokalu za manj kot evro kupi burek ali rogljiček. "Malica je v šoli postala zelo draga," pravi. Z njo se strinja tudi Luka iz tretjega letnika. Ceneje se je prehranjevati zunaj šole z burekom ali pico, ugotavlja, preostali denar pa lahko porabi za druge dobrine. Dijakinja Isidora pa si hrano prinese od doma, saj sta jogurt in sadje bolj po njenem okusu kot topel obrok, pa še cenejša sta. Tudi starša, pravi, podpirata takšno odločitev.

Od približno tisoč dijakov v poljanski gimnaziji jih je bilo lani na malico prijavljenih 700, letos se številka po besedah ravnatelja Bojana Končana giblje okoli 430. Ali so razlogi za odjave od malice zgolj v ceni, je po njegovem težko reči. Kot je znano, je brezplačen topel obrok za vse dijake uvedla Janševa vlada pod ministrovanjem takratnega šolskega ministra Milana Zvera. Na vprašanje, kaj meni o zategovanju pasu ravno pri enem od njegovih ukrepov, Zver, zdaj kandidat za predsednika republike, odgovarja: "Popolnoma brezplačno malico je ukinila že vlada Boruta Pahorja in razdelila otroke na dve kategoriji: na tiste, ki imajo nekoliko subvencionirano malico, in tiste, ki imajo v celoti subvencionirano malico."

Zakaj dijakov v ti dve kategoriji ni razdelil že sam, saj bi bil strošek za državo mnogo sprejemljivejši od 43 milijonov evrov, odgovarja: "Za brezplačno malico za vse dijake smo se odločili zato, ker dijaki na splošno niso imeli urejene prehrane. V nasprotju z odraslimi, zaposlenimi osebami, ki v Sloveniji še danes prejemajo subvencijo za prehrano, dijaki niso imeli niti polne subvencije niti ni bilo poskrbljeno za prehranjevanje.

S tem ukrepom smo želeli poskrbeti za zdravo prehranjevanje prav vseh dijakov, ki v šoli preživijo povprečno 8 do 9 celih ur, poleg tega potrebujejo še za pot v šolo in domov do ene ure."

Zver o socialnem čutu vlade

"Veseli me, da je sedanja vlada Janeza Janše pokazala velik socialni čut in ohranila popolnoma brezplačno malico za socialno ogrožene dijake," se glasi Zverov komentar aktualnih razmer pri šolskih malicah. A te so na papirju veliko bolj pravične kot v resnici. Med socialno šibkejše se je namreč letos precej težje uvrstiti kot lani ali v preteklosti. Da je otrok upravičen do brezplačne malice v šoli, sme skupni mesečni dohodek na družinskega člana doseči dobrih 414 evrov, za brezplačno (torej v celoti subvencionirano) kosilo pa le 177 evrov. V ta dohodek pa se ne štejejo le plače staršev, pač pa od uveljavitve nove socialne zakonodaje dalje tudi vse družinsko premoženje in vsi transferji, ki jih družine prejemajo (in so pri številčnejših in manj premožnih družinah praviloma višji) - denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in podobno.

Tako je denimo v srednji šoli Jesenice, kjer imajo malico za dijake organizirano v bližnji gostilni, nanjo letos prijavljena le tretjina dijakov, ravnatelj Stanko Vidmar pa opaža, da je odjav od malice iz dneva v dan več. Dijaki namreč te dni prejemajo odgovore na vlogo za subvencijo malice - večina kljub nezavidljivim družinskim razmeram do subvencije malice ni upravičena, na kar nas opozarjajo tudi zaposleni v centrih za socialno delo po Sloveniji. Podatkov o tem, koliko dijakov je oziroma bo letos upravičenih do brezplačne malice, še ni, saj dijaki vlogo za subvencijo lahko oddajajo kadar koli med letom.

Nekdanji minister Zver je prepričan, da je njegov ukrep z brezplačnimi malicami vendarle padel na plodna tla. "Dobra stvar je bila tudi gradnja šolskih kuhinj in razdelilnic po srednjih šolah, saj mnoge šole teh prostorov sploh niso imele urejenih." Ob okoli 40 milijonih evrov na leto, kolikor je država namenila za dijaško malico, namreč ne smemo zanemariti še stroškov z urejanjem kuhinj in jedilnic, ki so jih šole pospešeno gradile in obnavljale leta 2008. Ministrstvo za šolstvo in šport je v tistem letu namenilo okoli 490.000 evrov za opremljanje jedilnic in delilnih kuhinj, 130.000 pa za njihovo sanacijo, so sporočili z ministrstva za izobraževanje.

A šolskim kuhinjam, ki bodo v prihodnjih mesecih ostajale prazne, se za tako malo dijakov ne bo več splačalo kuhati in vprašanje je, kaj se bo z njimi zgodilo, je že pred časom opozoril organizator šolske prehrane v šolskem centru Postojna Željko Klačinski, ki se je bal, da sistemu srednješolskega prehranjevanja sledi propad. Drugje so nekoliko bolj optimistični. Nekaj sto tisoč evrov je zagotavljanje toplega obroka dijakom stalo Tehniški šolski center v Novi Gorici, je povedal direktor Egon Pipan. Zverov ukrep jih je prisilil, da so v dijaškem domu uredili kuhinjo, poleg tega pa še delilnico. A denar po njegovem ni bil vržen skozi okno. Kuhinjo bi bilo treba urediti in če ne bi bilo to takrat nujno, bi na to verjetno čakali še nekaj let. Pa tudi odjav malic še niso zabeležili. Prve spremembe pričakuje kmalu zatem, ko bodo starši domov dobili prve položnice za plačilo malice.

Namesto v jedilnico - v trgovino

Tudi ravnatelj poljanske gimnazije je optimističen. Pri njih je prijav na šolsko malico vsak dan več. Na Jesenicah pa se ponovno zapleta. Denarja niso namenili za ureditev kuhinje ali jedilnice, saj za to niso imeli ustreznih prostorov. Ravnatelj Vidmar je bil do prehranjevanja dijakov v bližnji gostilni sprva skeptičen: "Po eni strani si prizadevamo, da bi bilo okoli šol čim manj gostiln in lokalov, saj kvarno vplivajo na otroke, po drugi strani pa naj bi ravno v gostilno, ki ima v zgornjih prostorih pivnico, pošiljali otroke na malico." A izbire v jeseniški srednji šoli pravzaprav niso imeli, saj je ministrstvo grozilo s kaznimi: če bi ravnatelj imel katero od možnosti za nudenje tople malice dijakom in se zanjo ne bi odločil, bi se moral zagovarjati pred dijaki, njihovimi starši in svetom zavoda. Če pa bi njegovo odgovornost za nezagotavljanje toplega obroka dijakom ugotovila tudi šolska inšpekcija, bi naložila kazen od 2000 do 4000 evrov, za odgovorno osebo, torej ravnatelja, pa še od 150 do 4100 evrov.

Kazni so se na Jesenicah sicer izognili in sistem dijaških malic se je uveljavil - dijaki še vedno hodijo v bližnjo gostilno. A letos se jih na malico prijavlja tako malo, pravi ravnatelj, da je ponudnik v težavah. Dijaki gredo namreč pogosto, podobno kot se dogaja v Ljubljani, raje v bližnjo trgovino po sendvič. Gostinsko podjetje pa dijakom, da bi jih zadržalo na malici, sendvičev in ostale ponudbe po tako nizki ceni, kot jih dobijo v trgovini, ni zmožno ponuditi.