Z vidika dejavnosti sta nominalni vrednosti povprečnih mesečnih bruto in neto plač rasli različno: v petih dejavnostih je nominalna vrednost bruto plače rasla hitreje od nominalne vrednosti neto plače, v eni dejavnosti je bila njuna rast enaka, v ostalih dejavnostih pa je nominalna vrednost neto plače rasla hitreje kot nominalna vrednost bruto plače.
Nominalna vrednost bruto plač je bila višja marca in še posebej novembra, v drugih mesecih pa se je dvigala znatno manj ali je padala. Na rast plač so zelo vplivali zaostala izplačila (predvsem na novembrsko rast) in zneski poračunov (ti vplivajo predvsem na marčno rast plač). Med letom se je razlika med realnim in nominalnim indeksom rasti vrednosti plač manjšala.
Lani so v štirih dejavnostih plače nekoliko upadle, in sicer v dejavnostih oskrbe z vodo, ravnanje z odplakami, odpadki, sanacija okolja; v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih; v zdravstvu in na področju socialnega varstva; v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.
