"Bojimo se, da bi z uvedbo osebnega informativnega računa vsakdo samo gledal, koliko ima naloženega na svojem fiktivnem računu, in da bi počasi prišlo do erozije medgeneracijske solidarnosti," je na vprašanje novinarjev, zakaj imajo v DeSUS pomisleke do uvedbe informativnih računov, prejšnji teden pojasnjeval Karl Erjavec. Tisti, ki zaradi višjih plač plačujejo višje prispevke v pokojninsko blagajno, bi se namreč po njegovem začeli spraševati, ali se jim solidarnost do revnejših izplača, in začeli zahtevati, naj vsakdo dobi toliko, kolikor prispeva.
Lučka Böhm, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za socialno področje, meni, da sta možni obe interpretaciji. "V ZSSS si že vrsto let prizadevamo, da bi Zpiz sprotno informiral posameznike o tem, ali jim delodajalci plačujejo prispevke, res pa je tudi, da je mogoče te podatke uporabiti za tako imenovane navidezne račune, ki jim močno nasprotujemo. Njihove uvedbe zakon za zdaj sicer ne predvideva, a je vsekakor mogoče, da bo to storjeno v drugi fazi reforme," je dejala Böhmova. Uvedba navideznih individualnih računov je po njenem mnenju verjetna tudi zato, ker je glavni avtor nove pokojninske zakonodaje isti kot pri Svetlikovi pokojninski reformi, ki je uvedbo sistema NDC načrtovala za drugo fazo reforme. Ker je menda omenjeni Peter Pogačar velik zagovornik individualnih računov, za katere naj bi se navdušil na Švedskem, je Böhmova prepričana, da bo za njihovo uvedbo storil vse, kar bo lahko.
Stanovnik: Strah DeSUS in sindikatov je upravičen
Da je strah DeSUS in sindikatov upravičen, meni tudi Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njegovem mnenju nima objava plačanih prispevkov nobene zveze s pravičnostjo in transparentnostjo, ki jo kot razlog uvedbe informativnih izračunov navaja ministrstvo za delo. "Višina pokojnin se določa na osnovi plač in ne vplačanih prispevkov. Podatke o prispevkih potrebujete le, če želite uvesti sistem NDC," nam je dejal Stanovnik. Zaskrbljenost zagovornikov sedanjega pokojninskega sistema je še toliko bolj utemeljena zato, ker je individualne pokojninske račune pred volitvami zagovarjala glavna stranka vladne koalicije SDS in ker je sam sistem zaradi svoje neoliberalne naravnanosti zagotovo blizu tudi Virantovi Državljanski listi.
Pojasnimo, zakaj sploh gre. Pri individualnih pokojninskih računih je višina posameznikove pokojnine odvisna od višine vplačanih prispevkov, ki so evidentirani na njegovem navideznem osebnem računu, trajanja vplačevanja in pričakovane preostale življenjske dobe posameznikove generacije ob njegovi upokojitvi. V primeru nižje rasti plač, nižjega razmerja med aktivnimi in upokojenimi prebivalci ali daljše pričakovane življenjske dobe se indeksacija avtomatično prilagodi novim razmeram. Za ta sistem je sicer značilna velika preglednost, saj ima vsak posameznik ves čas na razpolago informacijo o vrednosti vplačanih in indeksiranih sredstev na svojem navideznem računu in višini pričakovane pokojnine, obenem pa pomeni tudi odpravo medgeneracijske solidarnosti. Poleg tega je v ta sistem vključena samo starostna pokojnina, ne pa na primer tudi invalidske, družinske, vdovske pokojnine..., ki bi tako postale nekakšen socialni transfer.
Ministrstvo zagotavlja, da gre zgolj za večjo preglednost
Na ministrstvu za delo zavračajo "vsakršna namigovanja, da gre za ukinjanje medgeneracijske solidarnosti". Poudarjajo, da pri uvedbi informativnih individualnih računov ne gre za odmik od sistema solidarnosti in uvedbo sistema individualnih računov, ampak zgolj za evidenco vplačanih prispevkov. Bojazen obstoječih ter bodočih prejemnikov pokojnin je povsem odveč, zagotavljajo na ministrstvu.
Po njihovih pojasnilih nameravajo z uvedbo informativnih individualnih računov zagotoviti predvsem dodatno preglednost pokojninskega sistema in povečanje zaupanja v sistem. Ker se bodo na informativnem računu za vsakega zavarovanca posebej beležili njegovi podatki o obračunanih in plačanih prispevkih, bo, kot pravijo, zavarovanec že z nekaj kliki pridobil informacije in kontrolo nad tem, ali mu je delodajalec dejansko plačal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nadgradnja tega informativnega osebnega računa bo omogočala izračun pričakovanje pokojnine, vsak posameznik pa bo lahko na tak način ocenil sam, kdaj se mu splača oziroma kdaj je zanj najprimerneje, da se upokoji, in kakšno pokojnino lahko pričakuje. Po predlogu novega zakona mora Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) informativne osebne račune vzpostaviti najkasneje do 1. januarja 2014.
Ideje o odpravi medgeneracijske solidarnosti niso nove
Ideje o odpravi obstoječega in na solidarnosti temelječega pokojninskega sistema so še zlasti žive med mlajšo populacijo, ki dvomi, da bo pokojnino sploh kdaj dočakala. Naj spomnimo, da so med razpravo o Svetlikovi pokojninski reformi doživeli velik odziv izračuni Igorja Jurišiča, nekdanjega predsednika Študentske organizacije in tedanjega člana Stranke mladih Slovenije Zeleni Slovenije (SMS - ZELENI), ki je v svojem odprtem pismu zapisal, da je pokojninski sistem kraja stoletja, s katero država vsakemu, ki vplačuje v pokojninsko blagajno, odtuji v povprečju skoraj 100.000 evrov.
Jurišič je izračunal, da za pokojninsko blagajno plačujeta zaposleni in delodajalec skupaj povprečno 342 evrov na mesec, kar ob 40 letih delovne dobe pomeni 164.160 evrov. Ker je povprečna starost umrlih v Sloveniji 74,1 leta, po novem pa bi se upokojevali pri 65 letih, bi povprečni upokojenec s povprečno pokojnino v višini dobrih 600 evrov po 9,1 leta prejel skupno okoli 66.000 evrov. Razlika med vplačanim in dobljenim po tem izračunu znaša več kot 98.000 evrov.
Po Jurišičevih besedah bi ob ukinitvi obstoječega obveznega pokojninskega sistema, ki bi ga nadomestilo varčevanje v bankah, omogočili bistveno višje pokojnine. Na osnovi plače v znesku 1000 evrov neto, temu ustreznega prispevka za pokojninsko zavarovanje in bančnih obresti pri namenskem varčevanju bi po njegovem izračunu posameznik že po 23 letih privarčeval skoraj 150.000 evrov, kar bi ob vezavi zneslo 4919 evrov obresti na leto ali 410 evrov mesečne pokojnine. Po 29 letih bi obresti prinesle 7068 evrov na leto in 590 evrov mesečne pokojnine, 35-letno varčevanje pa bi omogočilo pokojnino v znesku 815 evrov na mesec. Po 40 letih bi pokojnina narasla na 1066 evrov ali dobrih 400 evrov več od sedanje povprečne pokojnine. Jurišič je ob tem opozoril, da bi pokojnina pomenila le obresti, kar pomeni, da bi posameznik po svoji smrti dedičem zapustil celotno glavnico; ob 35-letnem varčevanju na primer skoraj 300.000 evrov.
