Brane Šalamon

V torek je začela oddajati program nova komercialna televizija Telekomove hčerinske družbe TSmedia. Planet TV, kot se imenuje nova televizija, je začela svoj program s prenosi tekem lige prvakov. Programsko shemo bodo objavili šele novembra in program bodo postopno nadgrajevali s serijami, filmi, informativnimi oddajami in vsem drugim. Nova televizija je na dvomilijonski trg Slovenije vnesla nemir, saj imamo na tako malem trgu neverjetni poldrugi tisoč medijev, tri dnevne časopise na nacionalni ravni in predvsem "nacionalko", nacionalni javni RTV-servis. V vse medije se tako ali drugače vmešava aktualna politika in tudi tokrat se je vmešala v televizijo. Ne samo da je RTV Slovenija znižala RTV-prispevek in s tem ogrozila del programa, ampak se je vmešala tudi tako, da država ustanavlja konkurenčno televizijo, pravzaprav lastno komercialno televizijo, ker jo pač ustanavlja podjetje v državni lasti.

Prvo komercialno televizijo smo Slovenci dobili leta 1995, ko je medijska hiša Pro Plus, ki je v stoodstotni lasti ameriške korporacije Central European Media Enterprises (CME), obrnila pojmovanje televizije dobesedno na glavo. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v srednji in vzhodni Evropi, kjer CME vlaga v lokalne komercialne televizijske projekte. Pomembno so preoblikovali razvoj slovenskega medijskega prostora in "nacionalka" po splošni gledanosti ni bila več v ospredju, z začetkom oddajanja nove komercialne televizije pa se ponovno začnejo razprave o gledanosti, o vlogi ali pomenu televizije.

Pavel Vrabec, generalni direktor podjetja Pro Plus, ki oddaja vodilna programa Pop TV in Kanal A, ob tem pa še celo vrsto drugih programov in izjemno obiskanih spletnih mest, ni zaskrbljen. Ob ustanovitvi Pro Plusa je bil direktor trženja, leta 2005 je postal namestnik generalnega direktorja, štiri leta pozneje pa generalni direktor medijskega podjetja, katerega televizijske postaje so po gledanosti v samem vrhu.

Nekateri še vedno ne razumejo razlike med nacionalnimi in komercialnimi televizijami ter jih primerjajo. Kaj je tu narobe?

"To, da gledalci primerjajo javno in komercialno televizijo, na neki način lahko celo razumem. Primerjave so vsebinske, nekje najdejo zase več, drugje manj. Bolj skrb zbujajoče je, ko obe instituciji primerja strokovna javnost. V preteklosti smo bili pri vodstvu javne televizije priča celo tekmovanju. Takšno ravnanje vselej pripelje do napačne programske strategije, kot so bila denimo nesmiselna nakupovanja dragih športnih programov na strani RTVS, predvsem pa do neizpolnjevanja osnovnega poslanstva javne televizije. Takšne tekme so zanje vnaprej izgubljene. Za nas je bistveno, da se katerakoli javnost zaveda, da smo kot komercialna televizija odvisni izključno od lastnega dela in sposobnosti."

Brez vpliva politike, prosim

Koliko in ali sploh vpliva politika na uspeh TV, saj imamo navsezadnje v domovini televizije, v ZDA, tudi "leve" in "desne"?

"Tako imenovani levi in desni lahko na televizijsko hišo najlaže vplivajo prek lastniških deležev. Pri nas takih težav ni. Vmešavanje politike v medije se nikoli ni izkazalo za koristno. Prva žrtev takega prijateljstva je vsekakor informativni program, ki tako izgubi kredibilnost in priljubljenost pri gledalcih.

Za nas je bistveno, da poslujemo korektno in poročamo objektivno. V vsaki situaciji se trudimo tehtnico uravnotežiti in videti širšo sliko dogajanja. Dokler na nas letijo puščice iz vseh političnih strani, smo lahko zadovoljni. To je znak politične neodvisnosti."

Katera TV in s kakšnim programom lahko danes zmaga na trgu?

"Slovenski medijski prostor je izredno zapolnjen. Pri nas deluje trikrat več medijev, govorim o tiskanih, radijskih in televizijskih, kot v sosednjih državah. Izbire je veliko in ni lahko biti zmagovalec. Formula uspeha je sestavljena iz dobre vsebine, to pomeni kakovostne lokalne produkcije, kredibilnega informativnega programa in premišljeno izbranih serij in filmov. Vsebina je kralj in zato je Pro Plus vodilna medijska hiša."

Koliko in kakšen je slovenski trg za TV specifičen, glede izbirčnosti gledalcev ali pa tudi glede tako imenovanega oglaševalskega kolača?

"Naši gledalci so zahtevni, saj kar 85 odstotkov gospodinjstev lahko izbira med sto in več televizijskimi kanali. Hkrati pa so zelo lojalni do tistih, ki zadovoljijo njihove gledalske potrebe.

V smislu oglaševalskega kolača ne izstopamo bistveno od zahodnoevropskih držav. Tako tam kot pri nas so prihodki medijev razporejeni glede na podatke o gledanosti oziroma branosti, kakovost vsebin in navsezadnje tudi glede na odnos do oglaševalcev. Našim poslovnim partnerjem znamo pomagati pri uresničevanju njihovih ciljev. Pri tem smo odprti za nove načine sodelovanja in znamo razmišljati ustvarjalno."

Je to dobro, koristno, da TV ustvarjajo "zvezde" z omejenim rokom trajanja, z omejenim časom popularnosti? Smo pripravljeni na tistih Warholovih pet minut slave?

"Televizija že davno ni več hermetično zaprta ali rezervirana za izbrance. Včasih so se na ta medij prebili le redki, sedaj pa je možnosti izredno veliko. Ustvariti pet minut slave tako ni več težava, izziv je zdržati več kot pet minut. Resničnostni šovi mnogim ponudijo odskočno desko na pot uspeha. Kmalu po skoku se nekatere zgodbe sicer končajo, spet drugi znajo izkoristiti ponujeno priložnost. Prepričani pa smo, da vsi sodelujoči doživijo neprecenljivo osebno izkušnjo."

Če bi morali izbirati, kaj bi prenašali - resničnostni šov ali proslavo?

"Vsekakor bi izbral resničnostni šov. Proslava je tipični predstavnik enkratnih dogodkov, ki v večini primerov ne premorejo zgodbe. Televizija danes pomeni veliko več od lepe slike, ponuja zgodbe, ki se odvijajo v daljšem časovnem obdobju in so napolnjene s čustvi. S poslovnega vidika je za komercialno televizijo prenos enkratnega dogodka, tudi ko gre za proslavo, neracionalen."

Je preveč televizijske izbire programov?

"Izbire je res veliko, kar samo po sebi ni moteče. Težava je v tem, da so si programi med seboj preveč podobni. Ustvarjalci programov bodo videli, da vsi ne morejo staviti na istega konja, saj bodo tako vsi izgubili vložek. Podobnost med kanali pa neugodno deluje tudi na gledalce, ki nikoli ne vedo, kje iskati želene vsebine. Tu smo videli našo priložnost in pred letom dni predstavili paket šestih nišnih kanalov. Pop Non Stop pomeni naš odgovor na kaotično ponudbo in združuje iskane vsebine na enem mestu, namesto na 150. Raziskave kažejo, da več kot 70 odstotkov časa namenjamo le osmim kanalom. Naša osmica je na dlani in odzivi gledalcev so odlični."

Če bi na novo postavljali TV, bi se projekta lotili drugače?

"Nikakor! Vselej stojim za svojimi odločitvam. Že v preteklosti smo sprejemali prave odločitve, četudi so se v danem trenutku zdele drzne. Pravzaprav so tiste odločitve prinesle najboljše rezultate. Znali smo prepoznati priložnosti in se ob pravem času postaviti na pravo mesto. Na uspeh nismo nikoli čakali, stopili smo mu naproti in ga zgrabili z obema rokama. Seveda brez napak ne gre, a tudi teh ne bi zamenjal, saj so za nas dragocena šola. So opomin in ogledalo, ki smo ga v danih situacijah potrebovali. Delamo to, kar najbolje znamo, ne oziramo se preveč na druge, ne škodi pa, da imamo oči vedno tudi na hrbtu."

Kaj se bo spremenilo na slovenskem trgu s prihodom novih televizij, novih lastnikov?

"Bistvenih sprememb za našo medijsko hišo ne pričakujem. Še naprej bomo sledili začrtani poti in ustvarjali program z mislijo na gledalce. Želja po odličnosti ne izhaja iz strahu pred drugim mestom, temveč iz notranjih vzgibov. Smo dobro uigrana ekipa, ki zna pri aktualnih projektih iz sebe iztisniti prav vse izkušnje in znanje. S polizdelki pač nismo zadovoljni. V ključnih trenutkih znamo odločitve sprejemati hitro in se učinkovito prilagodimo novim razmeram, ko je to potrebno. Kako se bodo odrezali novi igralci, bo pokazal čas, presodili pa bodo gledalci."