Po besedah Böhmove gredo tako v ZSSS na pogajanja z vlado in delodajalci, ki se bodo začela v sredo, "z neko mero optimizma", posebej ker ugotavljajo, "da je ta vlada bistveno bolj pripravljena sklepati kompromise".

S 30 na 28 let

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot dobro ocenjujejo določbo, da bo za starostno upokojitev dovolj 40 let pokojninske dobe brez dokupov in 60 let dopolnjene starosti, bodo pa predlagali, da se potrebna pokojninska doba za ženske zmanjša na 38 let. Prav tako bodo predlagali, da se ponovno premisli o predlaganem prehodnem obdobju za zaostrovanje upokojitvenih pogojev za ženske.

Kot pozitivno v zvezi vidijo določbo, da se je obdobje za odmero pokojninske osnove glede na leta 2011 predlagano pokojninsko reformo s 30 skrajšalo na 28 let najugodnejših zaporednih let minus tri najslabša leta. Kot dober vidijo tudi predlog, da se pri odmeri pokojninske osnove upoštevajo obračunani in ne zgolj plačani prispevki.

V sindikatu podpirajo tudi uvedbo subvencij delodajalcem, ki zaposlujejo delavce, starejše od 60 let in mlajše od 26 let. "Ti določili bosta zagotovo pozitivno vplivali na izboljšanje razmerja med aktivnimi zavarovanci in upokojenci," ocenjujejo Böhmova.

Težave s tistimi, ki so začeli delati že kot najstniki

Uvedbo obveznosti, da mora Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije vsakemu zavarovancu enkrat letno poslal informacijo o plačanih prispevkih, v ZSSS podpirajo, jih pa skrbi, da bi uvedba omenjenih informativnih osebnih računov pomenila prvi korak k uvajanju individualnih osebnih pokojninskih računov. "Zato bomo predlagali, da se namesto besedne zveze 'informativni osebni račun', uporabi besedna zveza 'informativni osebni izračun'," je dejala Böhmova.

Med rešitvami iz predloga, s katerimi v ZSSS niso zadovoljni, so po besedah izvršne sekretarke na ZSSS rešitve, ki zadevajo tiste, ki so začeli delati že kot najstniki, zato bodo pri tem predlagali določene popravke, predvsem v smislu znižanja starosti, potrebne za upokojitev. Popravke nameravajo predlagati tudi za tiste, ki so študirali. "Če bodo namreč sprejete predlagane rešitve, bodo morali ti dejansko delati do 65. leta starosti, kar bi pomenilo, da bo starostna upokojitvena meja postala tudi dejanska upokojitvena meja," je dejala.

V sindikatu bodo tudi predlagali, da se t. i. bonusi (pribitki) in malusi (odbitki) izenačijo. Kot namreč opozarjajo, so zdaj predlagani bonusi za tiste, ki bodo delali kljub temu, da izpolnjujejo pogoje za upokojitev, začasni, medtem ko so malusi doživljenjski.

"Spremembe morajo biti dogovorjene po naši meri"

Precej pozornosti v pogajanjih nameravajo v ZSSS nameniti tudi višini pokojnin, saj po besedah Böhmove niso prepričani, da se bo padanje pokojnin z reformo popolnoma ustavilo. Predlagali pa bodo tudi zvišanje nadomestil za delovne invalide.

Böhmova sicer pričakuje, da se pri pogajanjih ne bo hitelo in lovilo 1. januar 2013, to je datum, ki si ga je vlada zadala kot cilj, ko naj bi reforma začela veljati. "Bolj pomembno je pripraviti kakovosten zakon, ki ga ne bo treba popravljati, zato ne bi bila katastrofa, če bi reforma začela veljati kakšen mesec pozneje," je dejala.

Podobno pričakuje tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki pri tem kot pomembno ocenjuje tudi, da bi se pogajanja z vlado in delodajalci začela brez pritiskov in sklicevanja na bonitetne hiše. "Spremembe morajo biti dogovorjene po naši meri," opozarja in dodaja, da če se bo ubrala kakšna drugačna pot, da bo to napačna pot.

Spomnimo ...

Pred dnevi predstavljen predlog pokojninske reforme predvideva nekatere spremembe pri vplačevanju prispevkov pokojninskega zavarovanja. Med drugim se za samozaposlene zavarovance dviguje osnova za plačilo, pri plačevanju prostovoljnega zavarovanja pa predlagajo nekatere omejitve glede dviga vplačanih sredstev.

V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo lani vključenih dobrih 62 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz razmerja med kolektivnim in individualnim prostovoljnim dodatnim zavarovanjem pa je razvidno, da je individualno zavarovanje v Sloveniji izredno nerazvito. Kar 95 odstotkov vseh članov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je vključenih v kolektivno zavarovanje, kažejo podatki ministrstva za delo.