Čeprav sta selektor Andrej Cimprič in klubski trener Save Matjaž Zevnik na glas izpostavljala le uvrstitev med deseterico, je v najboljši meri prenesel vlogo favorita serijskega zmagovalca. Kot so dejali spremljevalci, si je natančno ogledal zaradi številnih tehničnih odsekov zahtevno traso (26 km). Prav to je znal, ker je spreten na cesti (vozi se po zadnjem obročniku brez držanja krmila), tudi uporabiti. Kot srednješolski odličnjak si je podrobnosti dobro zapomnil in se osredotočil na najtežji del s klanci na koncu. Tako kot mesec prej bron na EP je tudi tokrat po zaslugi Gorazda Štanglja na izposojo dobil kolo Janija Brajkoviča.

Pika na i je bila taktika. Začel je šele s 27. vmesnim časom, na zaključnem Caubergu je bil najhitrejši. "Vso traso sem odpeljal na robu sposobnosti, vseskozi enakomerno, mirno, vedno sem vedel, koliko pritiskam na pedala. Tisti, ki so se po ravnem na začetku preveč zapodili, so plačali ceno. S to kolajno bom šel tudi v nedeljo z zelo mirno glavo na start. Mogoče mi še kaj uspe," je dejal Mohorič, ki je po bronu Bogdana Finka 1990 in Simona Špilaka 2004 osvojil tretjo lesketajočo lovoriko v tej kategoriji. Da bi začel kariero v slogu Fabiana Cancellare na istem prizorišču 1998, mu je preprečil sedem sekund hitrejši Norvežan Oscar Svendsen.

Čeprav v trenutkih slavja, ki ga včeraj popoldne v starejši kategoriji mlajših članov od Klemna Štimulaka in Marka Džamastagiča ni pričakoval nihče, pa je pri spremljevalcih ostajal vtis, da mavrična majica le ni bila nedosegljiva. "Matej je, kot sem videl iz spremljevalnega avtomobila, odpeljal vrhunsko. Na Cauberg ni peljal popolnoma nič počasneje kot Boonen ali Gilbert dan prej," ga je hvalil Matjaž Zevnik, a je dodal: "Misli pa mi uhajajo na prvih pet kilometrov. Morda je Matej tam izgubil teh sedem sekund. Ima pa s preostalimi reprezentanti še eno priložnost v nedeljo. V taki formi mu lahko uspe." Danes kronometer vozijo dekleta s Tjašo Rutar.