Čeprav je zahvaljujoč kvotam in še nekaterim drugim dejavnikom po zadnjih volitvah v DZ delež žensk večji, s položajem žensk v politiki v celoti še vedno ne moremo biti zadovoljni, je za STA dejala Milica Antić Gaber z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti.

Kot pravi, so zakonodajne rešitve zagotovo pomembne - uzakonitev kvot je po njenih besedah dobro delovala in mnenja je, da bi bil korak naprej tudi odprava volilnih okrajev -, vendar pa to ni dovolj. "Treba je delati znotraj strank, se povezovati, med seboj podpirati in se opogumljati, si odpirati vrata in morda tudi moškim kolegom pokazati visoke kriterije, ki jih ženske postavljajo sebi," je prepričana Antić Gabrova.

Od žensk se namreč po njenih besedah pričakuje več, pa tudi same so bolj samokritične, se ocenjujejo po višjih kriterijih in mislijo, da morajo biti za vstop v politiko veliko bolj sposobne. Običajno pa je zanje tudi zelo pomembno, da jih drugi prepoznajo kot take, ki lahko vstopijo v politiko, in je to neka dodatna vzpodbuda.

Od ženske se pričakuje, da poskrbi za vse v zasebnem življenju in potem morda vstopi v politiko, če že hoče. Moški, ki vstopajo v politiko, pa zanesljivo vedo, da bodo njihove partnerice in žene prevzele del bremena v zasebnem življenju, skrb za otroke, starejše, gospodinjstvo. Poleg tega ženske pri svoji odločitvi, ali vstopiti v politiko, bolj razmišljajo tudi o tem, ali se bodo lahko po končani karieri v politiki vrnile nazaj na področja, kjer so pred tem delovale in si ustvarjale neko kariero, pravi Antić Gabrova.

Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede je za STA pojasnila, da zadnje raziskave kažejo, da so tisto, kar ženskam onemogoča enakopravnost, strukturne omejitve, torej na kakšne načine znotraj organizacijskih kultur skozi socialna omrežja, stike, načine povezovanja v družbi delujejo moški in ženske.

Zato se ji zdi bistveno podiranje teh strukturnih ovir, povezovanje, delanje koalicij tistih, ki drug drugega podpirajo: bodisi žensk, ki v politiki aktivno delujejo, bodisi žensk in mladih moških. Kanjuo Mrčela namreč opozarja, da si mnogi mladi moški želijo enakopravnejše delitve vlog tako v politični, kot gospodarski sferi, v poklicih, pa tudi v zasebno.

Ob tem opozarja še, da trenutna kriza odpira možnosti iskanja dobrih rešitev in alternativ sedanjemu slabemu stanju, a se je obenem treba zavedati, da lahko opravičuje premike nazaj, torej ukinjanje določenih pravic, za katere se je dolga leta borilo in jih dograjevalo. To pa bi bilo v slovenskem okolju, za katerega je značilna relativno visoko dosežena enakopravnost spolov, nekaj, česar ne smemo dopustiti, poudarja.

O teh in še nekaterih vprašanjih so spregovorili v uvodnem delu današnjega seminarja, ki ga je podprlo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V razpravi, ki je sledila, pa so svoje izkušnje delile tudi nekatere izmed tistih, ki so v politiko že vstopile na lokalni ali državni ravni.

Med drugim je bilo slišati, da je ob samih kvotah pomembno, da stranke kandidatke dejansko tudi umestijo na izvoljiva mesta. Ko pa ženska pride na neko pozicijo, mora pokazati veliko več več dobrih idej in vložiti več energije, da lahko kaj doseže, je opozorila ena od sodelujočih v razpravi. Slišati pa je bilo tudi obžalovanje, da je bil ukinjen urad za enake možnosti.

Povezovanju in izmenjavi izkušenj so bile sicer namenjene tudi popoldanske delavnice.