Zaradi hrupa, prahu, nedostopnih poti in drugih nevšečnosti, ki jih za sabo potegne takšna gradnja, so menda imeli bistveno manj strank, nekateri pa so morali lokale celo zapreti, ker so zaradi gradnje dobesedno bankrotirali. Ker je občina njihove zahtevke zavrnila, bodo spore reševali na sodišču. Odvetnik Primož Poklič nam je povedal, da bo proti občini že čez kakšen mesec vložil najmanj deset tožbenih zahtevkov.

Nezadovoljni so tudi trgovci in obrtniki v starem mestnem jedru Celja, kjer je družba CMC spomladi začela obnavljati nekatere ulice, potem pa je šla v prisilno poravnavo in je morala zaradi insolventnosti z deli končati. Mestna občina Celje, ki je vlagatelj, ni imela druge možnosti, kot da na javnem razpisu poišče novega izvajalca, do takrat pa bodo gradbišča na Krekovem trgu in delu Stanetove ulice ostala zaprta. Nekateri menda že razmišljajo, da bi po zaključku gradnje od "odgovornih" terjali odškodnino za povzročeno poslovno škodo.

Zaradi gradnje ceste propadel

Pot do odškodnine pa še zdaleč ni lahka. Sodni spori se lahko vlečejo več let in tožniku tudi odvetnik ne more zagotoviti, kakšen bo na koncu razplet. Primer Marjana Veneka iz Celja, ki je imel pred leti na Mariborski cesti fotokopirnico in naj bi ravno zaradi gradnje cestnega podvoza in železniškega nadvoza propadel, se po sedmih letih še vedno ni končal, čeprav je sodišče z vmesno sodbo že odločilo, da je upravičen do odškodnine. Koliko bo dejansko iztržil, bo znano šele po zaslišanju izvedencev.

Venek je bil samostojni podjetnik. Ukvarjal se je predvsem s tiskanjem načrtov in, kot pravi, je do leta 2003, ko so se na Mariborski cesti začela gradbena dela, dobro zaslužil. "Potem se je čez noč vse spremenilo. Zaradi prahu, ki se je dvigal z gradbišča, so se začeli kvariti fotokopirni stroji, pa tudi strank je bilo vedno manj, ker niso imele kje parkirati. Zaradi poslovnih težav sem se tako vznemirjal, da sem zbolel. Moral sem celo na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. Tablete mi niso pomagale. Moje zdravje je bilo uničeno, zato sem se upokojil," nam je pripovedoval Venek.

Julija 2005 je s pomočjo celjskega odvetnika Marjana Feguša vložil tožbeni zahtevek proti Darsu, Mestni občini Celje, Javni agenciji za železniški promet RS in podjetju CM Celje. Zaradi izgube prihodka in zdravstvenih posledic je zahteval skoraj osem takratnih milijonov tolarjev oziroma nekaj manj kot 33.0000 evrov. Vse štiri tožene stranke so seveda po svojih odvetnikih zatrjevale, da niso odškodninsko odgovorne in da je torej njegova tožba neutemeljena.

Dars se je izgovarjal, da so bila vsa gradbena dela opravljena v skladu z izdanimi dovoljenji in po pravilih stroke, da emisije niso presegale dovoljenih meja, ker je izvajalec gradbenih del zaradi njihovih opozoril še dodatno čistil gradbišče in ga polival z vodo, da se ne bi prašilo. Tudi Mestna občina Celje Veneku ni bila pripravljena izplačati odškodnine, ker ni bila niti izvajalec niti naročnik gradnje. Njeni predstavniki so na sodišču trdili, da cestni prah zagotovo ne bi vdiral v fotokopirnico, če bi lastnik zamenjal dotrajana okna. Če so se mu torej v času gradnje pogosteje kvarili stroji, si je bil po mnenju občine v največji meri sam kriv.

Javna agencija za železniški promet RS je prav tako trdila, da v nobenem primeru ni odškodninsko odgovorna, ker ni bila naročnik gradbenih del in ne izvajalec, ampak samo soplačnik. Po njenem mnenju za Venekove zdravstvene težave niso bili krivi gradbinci, pač pa njegovi odnosi z ženo in spori s sosedi, ki se jim je porušil strop.

Po sedmih letih ima že vsega dovolj

Tudi podjetje CM Celje je našlo kup izgovorov, še posebej pa je izpostavilo, da so bila gradbena dela "splošno koristna dejavnost", za katero je bilo izdano dovoljenje pristojnega organa. Njihov odvetnik je opozarjal, da lahko na podlagi obligacijskega zakona tožnik zahteva odškodnino samo za tisto škodo, ki presega normalne oziroma običajne meje. Sodišče je poskušal prepričati, da se Veneku stroji niso kvarili zaradi prahu z gradbišča, temveč ker so bili pač že stari oziroma potrebni rednega servisnega vzdrževanja.

"Težko sem prenašal njihova izgovarjanja. Jezilo me je, ker so poskušali vso krivdo zvaliti name. Izgovarjali so se tudi, da so se lahko stranke pripeljale k meni po zaledni cesti. Kakšna laž! Nobene zaledne ceste ni bilo, pred vrati pa tudi niso mogli parkirati, ker je bilo vse eno samo veliko gradbišče," nam je razlagal upokojeni podjetnik, ki vedno težje prenaša dolgoletni sodni spor. "Po sedmih letih sem se že utrudil. Želim si, da bi bilo vsega kmalu konec, ker sem resnično bolan in potrebujem mir."

Za izvedenca 1500 evrov

Višje sodišče v Celju je novembra lani potrdilo vmesno sodbo okrožnega sodišča v tistem delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo, torej na izgubo prihodka in na stroške popravil strojev. Venek je torej do odškodnine upravičen, do kakšne, pa bo znano šele po zaslišanju finančnega izvedenca. Ali je upravičen tudi do odškodnine zaradi zdravstvenih težav, bo znano šele, potem ko bo sodišče zaslišalo še medicinskega izvedenca.

Ko sta iz tožbe izpadli Mestna občina Celje in Javna agencija za železniški promet RS, je že skoraj obupal. Sodišče je namreč presodilo, da občina in agencija kot sofinancerja res nista odškodninsko odgovorna in da jima mora povrniti pravdne stroške, ki pa skupaj znašajo več kot tisoč evrov. Še ta mesec mora plačati del stroškov za izvedence. Gre za 1500 evrov, ki jih bo zelo težko spravil skupaj. Zdaj je vprašljiva tudi tožba proti podjetju CM Celje, ki je v prisilni poravnavi in bo najbrž šlo kmalu v stečaj. Od štirih toženih strank mu bo ostal samo še Dars, ki je sicer soodgovoren za povzročeno škodo in se je pripravljen celo pogajati. Seveda pa le pod pogojem, da bo Venek pripravljen sprejeti bistveno nižjo odškodnino.