Jeseniški železarni je namreč uspelo doseči, da je "sveža" žlindra iz proizvodnje zgolj njen stranski produkt in ne odpadek. Za pridelavo tega pa okoljsko dovoljenje ni potrebno. Da bo Harsco lahko začel predelovati ogromen, več kot 300.000 ton težak kup mešane žlindre, ki je praktično že na pol v Savi, pa bodo potrebovali še okoljsko dovoljenje. Kaj se bo zgodilo s starim odlagališčem nevarne žlindre na Slovenskem Javorniku, pa za zdaj še ni znano. Največji strah okoliških prebivalcev je povezan ravno s tem kupom, kjer bi poleg že tako in tako nevarne žlindre bilo lahko še marsikaj drugega.

Za kakih 40 prebivalcev Slovenskega Javornika in Lipc pa od sobotnega dopoldneva naprej predelovanje žlindre ni več tak bavbav kot še pred meseci. Harsco je namreč skupaj s tamkajšnjo krajevno skupnostjo organiziral ogled predelave črne žlindre, ki že poteka, in načrte, kje in kako bodo predelovali belo žlindro. Strahovi ljudi so najbolj povezani s predelovanjem bele žlindre, predvsem pa s prahom, ki se pri tem vzdiguje in ki potem pada na njihove vrtove, okenske police, klopce v parku, otroška igrala... Z nevarnim prahom bele žlindre so Jeseničani prisiljeni živeti že desetletja. A prav predelava tega "stranskega produkta" železarstva bi prav te okoljske in ne nazadnje zdravstvene težave lahko odpravila. "Sva neposredna soseda železarne in seveda naju zanima, kaj in kako bodo delali. Ker se spominjam, kako je bilo, ko so na odlagališče stresali žlindro, je skrb seveda upravičena. Seveda bo zdaj bolje. Prav je, da bo šla žlindra neposredno takoj v predelavo in da se surovine, ki jih bodo tako dobili, takoj porabijo, kot smo slišali, celo doma za ceste in podobno v gradbeništvu. Sam bi tak ogled svetoval še drugim sokrajanom, saj je bolje, da se na kraju samem prepričamo, kaj je na stvari, ne pa da doma za šankom premlevamo o stvareh, na katere se ne spoznamo," je dejal Pavel Žuber, medtem ko je njegova žena Polona dodala, da za zdaj zaupajo temu, kar so v Harscu pokazali in razložili. "Verjamem, da imajo dober namen, in upam, da se pri tej oceni nisem zmotila," je dejala Polona Žuber.

Ogled je ob pomoči sodelavcev vodil direktor Harsca Minerali Slovenija Andrej Begelj. "Od takrat, ko smo podpisali pogodbo z Acronijem, se je na nas usul plaz vprašanj, skrbi in strahov. Res smo naredili napako, da ljudem že takoj ob prihodu nismo natančno pojasnili, kaj bomo počeli. Danes to napako popravljamo," je dejal Begelj.

Na dvorišču Acronija Harsco že zdaj sproti predeluje manj nevarno črno žlindro, ki jo najprej šest do devet dni hladijo in še mesec dni skladiščijo, da se stabilizira. S presejanjem dobijo uporabne surovine za asfalt, ostanke kovin vrnejo Acroniju v proizvodnjo. Mimogrede, vso žlindro Harsco dobi od Acronija brezplačno, predelano prodajo na trgu gradbenih materialov. Naložba v nov obrat za predelavo žlindre bo stala sedem milijonov evrov.

V enem letu so predelali nekaj manj kot 50.000 ton črne žlindre. "Bel dim je samo para. Zagotavljam. Po privozu žlindre iz proizvodnje linije pa se ob vetru lahko dvigne tudi nekaj prahu. Tega zmanjšujemo s pršenjem, tako da nam lahko uide največ petina tega prahu," je na vprašanja gostov odgovarjal Begelj.

In kako bo z belo žlindro? Predelovali jo bodo v zaprtem sistemu, mehansko in ob polivanju z vodo. Sprva le "svežo" žlindro, sčasoma tudi nakopičeno na velikem kupu ob Acroniju, ki leze v Savo, kar bi lahko trajalo pet let. Kako bo s sosednjim starejšim kupom žlindre? "Iščemo rešitve. Dogovor je, da se lotimo tudi te deponije. Šele če bomo uspešni na tej novejši deponiji in nas bodo v okolju sprejeli, bomo začeli še tam," je zagotovil Begelj.