"Zadnje čase se mi vse bolj postavlja vprašanje, ali v Sloveniji sploh še želimo opravljati logistične storitve. Občutek imam, da oblast - pa naj bo katera koli - to dejavnost namerno ali nenamerno zanemarja in da ji pomeni le dodatno skrb. Že pred desetletji smo v dokumentih tedanje skupne države vedno posebej izpostavljali pomen logistike kot generatorja razvoja in ustvarjanja deviznega priliva. V tej smeri so bili sprejeti tudi ukrepi. Tedaj je bila ravno ta panoga, skupaj s turizmom, ocenjena kot ena naših komparativnih prednosti. Vedno pa smo dodali še verze našega pesnika: 'Sloven'c, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava…' Žal pa je od tega iz dneva v dan manj. Žalostno," je pogovor o položaju slovenske logistike začel Janko Pirkovič, direktor BTC Logističnega centra.

Svoje razmišljanje je podkrepil z nekaj dejstvi. Slovenija nima nobene usmeritve za področje celovite logistike. "Tudi sedanja vlada in minister, ki med drugim odgovarja za razvoj prometa, še nista pokazala nobenih konkretnih programov. Eden od vzrokov je tudi to, da je promet sedaj na ministrstvu v družbi z infrastrukturo in okoljem ter je razumljivo, da je vpliv strokovnjakov s tega področja čedalje manjši. Žal naš sedanji minister še ni povedal, kako namerava vsaj ohraniti to dejavnost in s tem naš položaj v Evropi. Mislim, da bi gospodarstvo moralo to od njega in njegove ekipe že zahtevati. Posledice so že, pričakujem pa, da je to le začetek. Gradbeništvo smo že uničili, postavlja se mi vprašanje, ali ni logistika s prometom naslednja," razmišlja Janko Pirkovič.

Uničeno bogastvo našega okna v svet

Čeprav smo dogradili avtocestni križ, ga bomo še leta plačevali. Jasno pa je, da je železniška infrastruktura zastarela, predvsem nedograjena. Ta dejavnost je ožilje prometa in celovitega gospodarstva. Verjetno ni države v razviti Evropi s tako slabo železniško infrastrukturo. Še več, tudi stanje in sposobnost tovornega in potniškega prometa na železnici sta slaba. O tretjem tiru Divača-Koper le govorimo in iščemo izgovore v administraciji in dovoljenjih. V drugih državah tega problema ne poznajo - sprejmejo državni zakon, pridobijo prostor in zgradijo tir. Posledice bodo hude, še posebno za Luko Koper. "Zadnja dogajanja v Luki Koper me spominjajo na otroško igro v peskovniku. Je pa to lep primer, kaj pomeni lastništvo države. Posledice bodo dolgoročne in po mojem mnenju katastrofalne. Ali bo kdo odgovarjal za uničenje bogastva našega okna v svet, ki so ga desetletja gradili pridni delavci in vodstvo z jasno strategijo?"

"Ob tem je tudi vprašanje naše pomorske usmeritve, ki jo očitno kar hitro pozabljamo," je ogorčen Pirkovič in dodaja: "Tudi položaj tovornih cestnih prevoznikov je že na meji preživetja. Vsakokrat, ko se vozim po naši ali sosednjih avtocestah, se spominjam časov, ko smo s ponosom preštevali naša vozila Intereurope, Viatorja, Špedtransa, Avtokočevja in ostale. Sedaj si vesel, če na primer do Münchna srečaš dve naši vozili. Zgrozim se tudi ob dejstvu, da Viatorja in vozil Intereurope ni več. Tega ne bom nikoli razumel. Dolga leta sem spremljal njun razvoj in bil v tujini vselej ponosen na ti blagovni znamki, saj so ju vsi poznali. Sprašujem se, ali ni to del širše politike - uničiti, kar je dobrega. Neodpustljivo. O mislih, ki se mi ob tem porajajo, pa ne bi želel govoriti, je pretežko."

Slovenija, logistična platforma, smo nedavno pisali. Pridobili bomo blagovne tokove, revalorizirali našo geostrateško pozicijo, pospešili pretok blaga in ponudili storitve z dodano vrednostjo… Zadnje čase se v združenju obrtnikov in podjetnikov celo pojavlja ideja "logistični center v vsako slovensko vas". "Verjamem, da so tudi te ideje zrasle v dobri veri, vendar na žalost daleč od možnosti izvedbe in poslovanja. Tudi ideja o logistični platformi, ki po mojem mnenju načeloma niti ni slaba, je bila žal brez realne materialne in konceptualne podlage. Torej zopet brez podpore politike," še pravi Pirkovič.

Vse pomembnejša vloga tujih multinacionalk

Recesijski leti 2008 in 2009 sta pomenili znaten upad opravljenega dela v logistični dejavnosti. Prav vsi izvajalci so tedaj beležili padec za 20 ali 30 odstotkov. Vrnitev k nekdanjemu obsegu poslovanja pa je, upoštevajoč še krizo, izjemno težka. Nekaterim je to že uspelo, predvsem tistim, ki niso odvisni od vpliva države. Logistika predstavlja 5,6 odstotka prihodkov slovenskega gospodarstva in je močno vpeta v evropski trg. Zaradi težav naših velikih logističnih sistemov (cestni prevozniki, železnica in luka) se odpira prostor za tuje logiste. Vse pomembnejša je vloga tujih multinacionalk, kot ponudnikov celovitih logističnih storitev.

"Tudi tuje trgovske mreže same postavljajo skladiščno-distribucijske centre in ne potrebujejo našega znanja. Hkrati pa je tudi izjemno močna konkurenca logističnih zmogljivosti v sosednjih državah. Samo nekaj podatkov: Cargo center Zagreb ima 327.000 kvadratnih metrov, Luka Reka 44.000 kvadratnih metrov, Cargo center Gradec 130.000 kvadratnih metrov, tu pa so še veliki centri na obrobju Budimpešte. Izvajalci storitev logistike za pomembne tuje multinacionalke zato od njih upravičeno pričakujemo ideje za selitev njihovih dejavnosti, torej skladiščenje in transport v te centre. Pomemben element bo tudi skorajšnji vstop Hrvaške v EU. Tudi tu ni nobenega posebnega interesa države, da bi z ekonomskimi ukrepi te posle obdržali," je sklenil Pirkovič.