"Če še ne bi imela družine, bi morda odšla v Švico ali v Kanado. Tudi z delom v Avstriji pa sem prišla v čisto drug svet. Nadure, ki jih v slovenskem zdravstvu pri medicinskih sestrah radi spregledajo, so tu dosledno plačane, po dežurstvu pa je enajst ur pavze. Zdravnik me tu naslovi kot kolegico- v Sloveniji vlada tako močna hierarhija, da se ne bi to nikoli zgodilo. Bolj urejena je tudi organizacija. Čeprav je delo bolj umirjeno, ni takšnih čakalnih dob kot v Sloveniji. Tudi če bi bila plača v Sloveniji enaka kot v Avstriji, se zaradi vsega tega ne bi vrnila," pove. V bolnišnici, kjer trenutno dela, v nasprotju z njenim starim delovnim okoljem sistematično skrbijo za dobro klimo med zaposlenimi, opaža Tatjana. Sama je imela izbiro, je pristavila, nekatere medicinske sestre pa takoj po koncu študija čez mejo odhajajo tudi zato, ker ne dobijo službe. V Avstriji jih radi zaposlujejo, ker v nasprotju z mnogimi lokalnimi medicinskimi sestrami, ki zaradi družine delajo le polovično, "sprejmejo" poln delovni teden.
Rekrutirajo tudi na fakultetah
Tako kot zdravniki tudi medicinske sestre v času ostrega varčevanja vse pogosteje odhajajo v tujino. Tuje zdravstvene ustanove in posredniki jih v Sloveniji "rekrutirajo" prek oglasov, pa tudi neposredno na fakultetah. Podobno kot pri zdravnikih nihče nima pregleda nad odhodi slovenskih medicinskih sester v tujino, posredno pa o njih govorijo potrdila o poklicni kvalifikaciji. Za poklicno skupino zdravstvene nege jih je ministrstvo za zdravje letos izdalo 73, večina prosilcev pa je bila iz Štajerske. Nekateri se zaposlujejo tudi brez teh potrdil, zato je odhodov po vsej verjetnosti še precej več.
"Z našega konca so medicinske sestre vedno odhajale v sosednjo Avstrijo, zdaj pa je zaradi negotovosti in pomanjkanja delovnih mest tega morda več kot v minulih letih. Zaposlovanje v slovenskih javnih zdravstvenih zavodih je zaradi varčevanja močno omejeno in nekateri dela ne dobijo. Na delo v Avstrijo na drugi strani tukajšnje študente javno povabijo ob podelitvi diplom, opažamo pa tudi, da se ljudje bolj kot v preteklosti zanimajo za tečaje nemškega jezika," je povedala predsednica mariborskega regijskega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ksenija Pirš.
Preveč dijakov in študentov?
Odkar nimajo več javnih pooblastil (ministrstvo za zdravje jih letos ni podaljšalo), na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije nimajo več pregleda nad odhodi v tujino. "Ko smo še imeli pooblastila, smo prosilce, ki so licenco potrebovali zaradi zaposlitve v tujini, obravnavali prioritetno," je pojasnila predsednica zbornice Darinka Klemenc. Ob tem ugotavlja, da v EU pač velja prost pretok delovne sile in da ima posameznik pravico, da odide v tujino, še zlasti če v Sloveniji ne najde dela. Na drugi strani pa se je prav tako smiselno vprašati, ali za zdravstveno nego izobraževati tako veliko študentov in dijakov kot danes (srednjih in visokih šol je po osem, op. p.), če potem mnogi od njih ne najdejo službe in odhajajo v druge države. "To je ekonomski in etični problem. Ves čas se prikazuje, kot da se v zdravstvu še vedno da dobiti službo, a je nekateri v resnici ne dobijo," je opozorila. Ena od možnosti bi bila na primer, da bi srednje zdravstvene šole postale "zdravstvene gimnazije", s katerih bi dijaki laže prešli tudi na druge študije, meni Klemenčeva.
A izkušnje slovenskih medicinskih sester v tujini so zelo različne. "Zgodb o delu v tujini je veliko in jih težko spravimo na skupni imenovalec," je sklenila Klemenčeva.
