Ugotavlja, da denar za raziskovalne projekte dobivajo celo člani upravnega odbora agencije, da se iz procesov dodeljevanja sredstev ne izključujejo zaposleni na agenciji, ki so hkrati člani posameznih teles na institucijah, ki ta sredstva dobijo, povrhu vsega pa agencija postopke vodi v angleščini, čeprav slovenska zakonodaja zahteva uporabo slovenskega jezika. Da na Agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki bo letos med raziskovalce predvidoma razdelila skoraj 10 milijonov evrov javnega denarja, v postopkih dodeljevanja teh subvencij kršijo zakonodajo in celo ustavo, sta ugotovila tudi upravni inšpektor in takratno ministrstvo za javno upravo (MJU), ki je potrdilo inšpektorjeve ugotovitve. Kljub temu na ARRS zanikajo vsakršne nepravilnosti pri razdeljevanju sredstev in trdijo, da postopke vodijo nepristransko ter skladno z veljavnimi pravnimi akti.

ARRS krši ustavo

Upravni inšpektor Franc Plot je že leta 2009 v inšpekcijskem nadzoru agencije ugotovil, da iz sklepov agencije ni razvidno, kdo je vodil konkretne upravne postopke dodeljevanja subvencij, saj konkretnih aktov ne podpisujejo uradne osebe, ki so vodile konkretne postopke. Strokovnjaki za upravno pravo pojasnjujejo, da s tem postopki agencije postanejo manj transparentni, saj posameznik na primer ne more zahtevati izključitve posamezne osebe iz postopkov zaradi morebitnega navzkrižja interesov. Da ARRS krši celo ustavo, pa je inšpektor ocenil tudi zato, ker agencija subvencije dodeljuje po postopkih, ki jih je opredelila v pravilniku o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti. Vsi naši sogovorniki se kot strokovnjaki za upravno pravo strinjajo z ugotovitvijo inšpektorja, da podzakonski akt, kamor spada tudi pravilnik, ne more urejati ravnanja posameznega javnega organa (razen tehničnih in organizacijskih vprašanj postopka), temveč mora biti postopek opredeljen v zakonu. Ker zakon o raziskovalni dejavnosti ne ureja postopka dodeljevanja subvencij, bi ARRS te postopke morala voditi po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Pri vsaki dodelitvi subvencij oziroma javnih sredstev nasploh gre namreč za elemente upravne zadeve, ki jo je treba voditi po ZUP, razen če področni zakon določa drugačen proces, so podporo Plotovim ugotovitvam utemeljili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU) pod vodstvom Senka Pličaniča. S takšnim stališčem se strinja tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Rajko Pirnat, vendar na ARRS kljub temu vztrajajo, da zanje velja pravilnik in ne ZUP.

Pojasnjujejo, da zakon o raziskovalni dejavnosti določa, da agencija postopke dodeljevanja subvencij določi v podzakonskem aktu. To je storila s sprejetjem omenjenega pravilnika, h kateremu pa je morala dati soglasje tudi vlada. "Če bi menila, da je pravilnik v nasprotju z ustavo ali zakonom, bi lahko zadržala njegovo objavo oziroma bi v primeru vztrajanja agencije pri svoji odločitvi lahko pri ustavnem sodišču vložila zahtevo za oceno skladnosti pravilnika z ustavo in zakonom," so poudarili na ARRS. Dodali so, da je agencija na veljavne podzakonske predpise vezana do ugotovitve njihove protiustavnosti ali nezakonitosti, kar presoja ustavno sodišče.

A zahteve za oceno skladnosti pravilnika z ustavo ni podal še nihče. Na vprašanje, kako so doslej ukrepali zoper ARRS oziroma zakaj niso ukrepali, so z MPJU sporočili, da ministrstvo nima pristojnosti posegati v konkretna področja drugih ministrstev, zato je tudi upravni inšpektor lahko le predlagal spremembo zakona o raziskovalni dejavnosti in spornega pravilnika pristojnemu ministrstvu za znanost. To je lani v času ministrovanja Gregorja Golobiča začelo pripravljati spremembe zakona, vendar zaradi predčasnega Golobičevega odstopa projekta ni dokončalo. Sedaj agencija spada v delokrog ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) pod vodstvom Žige Turka, z ministrstva pa so sporočili, da v konkretnem primeru niso posegli v odpravo očitanih nepravilnosti ali je zahtevali, ker bi to pomenilo poseganje v avtonomijo agencije, ki je kot samostojen pravni subjekt dolžna sama zagotoviti zakonitost svojega delovanja oziroma odpravo morebitnih nepravilnosti. Da bi predlagali spremembo spornega dela zakona o raziskovalni dejavnosti, jih očitno ne zanima.

Dvom o učinkovitem pravnem varstvu vseh sodelujočih

Na MPJU so sicer zapisali, da zaradi ureditve postopka dodeljevanja subvencij v pravilniku "ni mogoče trditi, da stranke v teh postopkih niso imele na voljo pravnih sredstev, vprašanje pa je morda, ali so bila ta učinkovita in pravilno uporabljena. Pravica do pritožbe in sodnega varstva sta namreč ustavni garanciji, pritožba se lahko izključi le izjemoma, sodno varstvo pa nikoli". Na ARRS so zavrnili vsakršen očitek, da pravilnik ne omogoča učinkovitega pravnega varstva, saj se vsak sodelujoči na razpisu lahko pritoži na odločitev o dodelitvi subvencij upravnemu odboru agencije, zoper odločitev upravnega odbora pa lahko sproži tožbo pred upravnim sodiščem. A dr. Grdina opozarja, da se lahko raziskovalec kot prijavitelj projekta na upravno sodišče obrne le s podpisom direktorja institucije, pod okriljem katere deluje. "Tudi moj direktor kandidira za subvencijo agencije. Kako lahko o mojem pritožbenem postopku odloča moj tekmec?" se sprašuje. Dr. Pirnat pa je tako kot upravni inšpektor kot problematično izpostavil dejstvo, da v nasprotju s pravilnikom ZUP v konkretnem aktu zahteva tudi podpis osebe, ki je vodila konkreten postopek, saj lahko le tako stranka zahteva izločitev te osebe iz odločanja ali uveljavlja kršitev postopka zaradi sumov o pristranskosti te osebe.

Na ARRS odgovarjajo, da so prijaviteljem projektov informacije, kdo odloča o izboru oziroma dodelitvi sredstev, znane vnaprej. Uslužbenci agencije le koordinirajo in organizirajo evalvacijski postopek in postopek izbora prijav, torej opravljajo le administrativne naloge in ne odločajo o kandidatih, zato dvom o njihovi nepristranskosti ne more obstajati. A dr. Grdina opozarja na njihovo posredno možnost vplivanja na uspešnost kandidatov na razpisu. "Člani upravnega odbora agencije pripravljajo predpise, po katerih se dodeljujejo sredstva za raziskovalno dejavnost, zato jih najbolje poznajo. Zaposleni na ARRS tudi najbolje vedo, koliko denarja bo agencija namenila posamezni vrsti projektov. Jaz na primer ne vem, ali naj svoj projekt prijavim kot interdisciplinarnega ali kot humanističnega, da bom imel več možnosti za uspeh," poudarja.

Vsebinsko prijave sicer ocenjujejo recenzenti in občasna strokovna telesa oziroma strokovne komisije ter panel, ki jih sestavljajo tuji strokovnjaki in akademiki slovenskih raziskovalnih oziroma izobraževalnih institucij. Če je kateri od njih v sorodstvenem, zaposlitvenem ali raziskovalnem stiku z raziskovalcem, ki kandidira na razpisu agencije, ali pa za subvencijo kandidira celo sam, se mora iz postopka izločiti, pojasnjujejo na ARRS.

V EU so ocenjevalci anonimni

Vendar kandidati na razpisih ne vedo, kdo je ocenjeval posamezno prijavo, zato sami ne morejo opozoriti na morebiten konflikt interesov pri ocenjevalcih. "Zaradi zagotavljanja objektivnosti je nujno, da so postopki izpeljani anonimno in da identiteta recenzenta v nobenem primeru ni razkrita. Navzkrižje interesov je rešeno z izjavo, s katero se vsakdo od recenzentov zaveže oziroma izjavi, da s prijaviteljem ni interesno povezan in bo njegova ocena zato nepristranska in temelječa zgolj na profesionalnih kriterijih," so se na to odzvali na MIZKŠ. "Tudi v postopkih evropske komisije, ki v posameznem programskem obdobju razdeli nekaj milijard evrov za raziskave, ocenjevalci posamezne vloge niso znani. Tudi pri nas se je že dogajalo, da so kandidati direktno stopili v stik z ocenjevalci in jih osebno žalili oziroma pritiskali nanje. Na tak način ne bi bilo več mogoče dobiti ocenjevalcev," podporo anonimnosti ocenjevalcev utemeljuje tudi Jana Kolar, nekdanja generalna direktorica direktorata za znanost na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v času ministrovanja Gregorja Golobiča. Na MIZKŠ so dodali, da se prav zaradi večje objektivnosti zavzemajo za to, da bi v čim večji meri prijave ocenjevali tuji recenzenti.

Prav zaradi njihovega sodelovanja nekateri postopki ARRS tečejo v angleščini, kar pa je tudi v nasprotju s slovensko zakonodajo. "V tem primeru bi bilo najbolj smiselno našo zakonodajo prilagoditi temu, da imamo tuje recenzente, saj zagotavljanje tolmačenja tako izvirno podraži postopke, da ne vem, kako bi bilo to praktično izvedljivo," meni Kolarjeva. A na MIZKŠ vsem zakonskim kršitvam in dilemam v zvezi z ARRS navkljub reševanje problematike prepuščajo agenciji.