Katarina Otrin iz društva Focus si želi, da bi se "besede in aktivnosti, ki se dogajajo v sklopu tedna mobilnosti, prenesle v vsakdanjo prakso". "Dejstvo je, da je promet postal eden ključnih okoljskih, posledično tudi zdravstvenih, ekonomskih in socialnih problemov," opozarja Otrinova.

Odločitev ljudi, ali bodo uporabljali javni prevoz, je po besedah Otrinove odvisna od dela države, v katerem živijo in tega, kakšne so tam možnosti javnega prevoza. "V Ljubljani oziroma tam, kjer je potniški promet lepo urejen, se ljudje večkrat odločijo, da sedejo na avtobus, če imajo ustrezno linijo. Drugje pa se bolj prijemlje samoorganizacija ljudi, denimo prevozi.org. Nekateri se sami, morda s sodelavci zmenijo, da si delijo avtomobil, tako da se več ne vozi ena oseba v avtomobilu, temveč se organizirajo med sabo. S tega zornega kota so spremembe na tem področju malo bolj opazne," je razložila Otrinova. Opozarja, da se bo moral potniški promet še nekoliko prilagoditi uporabnikom, da bo postal nekoliko bolj konkurenčen drugim možnostim, na primer samoorganizaciji ali pa avtomobilom na splošno.

Več o tednu mobilnosti si lahko preberete tukaj.

Kako ljudem približati javni promet?

Kaj pa bi bilo treba storiti, da bi Slovencem bolj približali javni promet? "Veliko ukrepov bi bilo potrebnih. Eden od teh je denimo poenotenje voznih redov, vozovnic. Potnikom je treba približati javni potniški promet. Povezave z enega kraja, kjer je treba presedati z nekega drugega prevoznega sredstva, bi se morale uskladiti. Ne pa da človek pride z avtobusom na postajo, vlak pa je odpeljal pred petimi minutami. To so takšni lažji ukrepi, ki ne zahtevajo kakšnih večjih investicij," razmišlja Otrinova.

Opozorila je, da je politika povračila potnih stroškov v Sloveniji trenutno takšna, da spodbuja vožnjo z avtomobilom. "Opozorila bi predvsem na to, da še vedno ni nekega sistema, kjer bi se denar namensko zbiral in šel v javni potniški promet. S tem bi bile izvedljive tudi spremembe, preskoki v kvaliteti javnega potniškega prometa," dodaja Otrinova.

"Tu so še birokratske ovire," je spomnila. "Potrebno bi bilo recimo združevanje posebnih prevozov z rednimi, linijskimi prevozi. Primer so prevozi delavcev ali šolarjev. Razen zelo zelo redkih izjem se nek občan ne more usesti na nek šolski avtobus, čeprav je ta morda edini, ki vozi v njegovo vas. Gre predvsem za iskanje rešitev, ki jih trenutno ovira birokracija. Če že vozi avtobus, imamo možen prevoz, izkoristiti je treba te kapacitete, ki jih že imamo."

Slovenci ogromno potrošimo za svojo osebno mobilnost

Otrinova je povedala, da Slovenci zelo izstopamo po tem, koliko zapravimo za svojo osebno mobilnost. "Pravzaprav smo v vrhu evropskih držav glede na stroške na gospodinjstvo za mobilnost. Veliko več potrošimo za svoje avtomobile v primerjavi z drugimi državami. Veliko manj pa damo za javni potniški promet. Ta razmerja so pri nas malo obrnjena," je razložila. Sicer je v različnih državah različna situacija, a Otrinovi se na splošno zdi, da je razlika v uporabi javnega prometa proti severnim evropskim državam bolj očitna.

Stroški jeklenega konjička: za avtomobil nižjega srednjega razreda delamo skoraj polovico leta