Kot je dejal, je bilo med napadalci nekaj tujcev, ki so v Libijo vstopili iz različnih smeri, med drugim iz Malija in Alžirije, ostali pa so jim sledili. Tujci naj bi v Libijo prišli že pred nekaj meseci in napad načrtovali dlje časa.

Vsekakor pa napad na konzulat v Bengaziju, ki je terjal življenje veleposlanika in še treh ameriških diplomatov, ni bil spontana reakcija na sporni film Nedolžnost muslimanov, ki žali preroka Mohameda, je zatrdil.

Nasprotno pa je ameriška veleposlanica pri ZN Susan Rice danes za ameriško televizijo ABC povedala, da napad v Bengaziju po dosedanjih informacijah ZDA vendarle ni bil usklajen in v naprej načrtovan. Oboroženi skrajneži so se pač pridružili protestnikom pred konzulatom in dodatno zaostrili situacijo, je pojasnila.

Panetta pohvalil libijske oblasti

Ameriški obrambni minister Leon Panetta je medtem danes pohvalil prizadevanja libijskih oblasti, da zagotovijo varnost ameriških diplomatskih objektov in uslužbencev ter da kaznujejo odgovorne za smrt ameriških diplomatov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obenem je zatrdil, da Američani - kljub že slab teden trajajočim nasilnim protestom in napadom na ameriške cilje v vrsti arabskih držav - zaenkrat ne nameravajo krepiti svojih sil na Bližnjem vzhodu - razen na željo State Departmenta za dodatno zaščito ameriških veleposlaništev.

Američani so zaenkrat poslali pripadnike posebnih protiterorističnih enot v Libijo in Jemen - Sudan je namestitev le-teh na svojem ozemlju zavrnil - ter ob obalo Severne Afrike poslali dva rušilca, ki pa sta predvsem zastraševalne narave. S tem so bile po besedah Panette okrepljene že tako močne ameriške enote v regiji.

Obenem je minister sicer še ocenil, da se bo val nasilja v arabskih državah verjetno res še nadaljeval v prihodnjih dneh, a nato se bo po pričakovanjih ZDA umiril. Kot je menil, se situacija malce že umirja, saj danes protesti resda še potekajo, med drugim v Turčiji in Afganistanu, a zaenkrat niso tako množični in nasilni kot v minulih dneh.

Spet protesti v različnih državah

Danes so o protestih sicer med drugim poročali iz Turčije, Afganistana, kjer je v Kabulu demonstriralo več sto jeznih študentov, in Pakistana, pa tudi iz Londona, kjer se je kakih 300 protestnikov zbralo pred tamkajšnjim veleposlaništvom ZDA.

V mestu Karači v Pakistanu je pred tamkajšnjim ameriškim konzulatom prišlo do spopadov med demonstranti in policisti. Slednji so uporabili solzivec in vodne topove ter opozorilno streljali v zrak. Pri tem je bilo ranjenih več protestnikov, najmanj eden pa naj bi bil tudi ubit, a to še ni potrjeno.

Američani želeli namestiti svoje posebne enote

Washington očitno računa z nadaljevanjem nasilja proti ameriškim ciljem v arabskem svetu, saj je odredil umik nenujnega diplomatskega osebja in njihovih družin iz Sudana in Tunizije. Obenem je Američanom odsvetoval potovanja v ti državi, tiste, ki so že tam, pa pozval k odhodu. Protesti jeznih muslimanov so medtem potekali tudi v Evropi.

Ameriški State Department se je za umik diplomatov in odsvetovanje potovanj v Sudan in Tunizijo odločil, potem ko je teroristična mreža Al Kaida na Arabskem polotoku v soboto pozvala k nadaljnjim napadom na ameriška veleposlaništva v arabskih državah, muslimane na Zahodu pa k napadom na ameriške cilje, navajajo tuje tiskovne agencije.

Nekaj ur pred odločitvijo State Departmenta je uradni Kartum zavrnil prošnjo Washingtona, da v Sudanu namesti svoje posebne enote, ki bi zaščitile tamkajšnje veleposlaništvo ZDA. Po mnenju sudanskih oblasti so namreč njihove varnostne sile sposobne zagotoviti varnost tujim diplomatskim objektom v državi.

Veleposlaništvi v Tunisu in Kartumu sta bili v minulih dneh - podobno kot veleposlaništva v drugih muslimanskih držav ter drugi ameriški cilji, od šol do restavracij s hitro prehrano - tarča napadov, potem ko je muslimane razjezil v ZDA posneti film Nedolžnost muslimanov, žaljiv do preroka Mohameda in islama, katerega dela so objavljeni na YouTubeu.

Med protesti več smrtnih žrtev

Ameriški obrambni minister Leon Panetta je v petek za revijo Foreign Policy povedal, da so ZDA začele z razmeščanjem svojih vojaških sil, tako da bi lahko odgovorile na najnovejši razvoj dogodkov v islamskem svetu in bi lahko istočasno odgovorile na nemire v 17 ali 18 krajih islamskega sveta.

V petkovem napadu na ameriško veleposlaništvo v Kartumu so bile ubite tri osebe. Napadeni sta bili tudi tamkajšnji veleposlaništvi Nemčije in Velike Britanije v Kartumu. Napadi jeznih muslimanov na ameriške misije v Egiptu, Libanonu, Sudanu, Tuniziji in Jemnu so sicer skupaj zahtevali že življenja 11 protestnikov, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Poleg tega so bili v torek v napadu na ameriški konzulat v libijskem Bengaziju ubiti štirje ameriški diplomati, med njimi veleposlanik Christopher Stevens. Al Kaida sicer ni neposredno prevzela odgovornosti za ta napad, je pa sporočila, da je junijski uboj drugega človeka Al Kaide Abuja Jahje al Libija, ki je umrl v napadu ameriškega brezpilotnega letala, okrepil odločenost libijskih muslimanov, "da se maščujejo tistim, ki napadajo našega preroka".

Protesti medtem tudi v Evropi

Protesti zaradi filma Nedolžnost muslimanov so medtem v soboto potekali tudi v bližini ameriškega veleposlaništva Parizu in v belgijskem Antwerpnu.

Francoska policija je zaradi sodelovanja na neprijavljenem shodu, ki so ga spremljali nasilni izgredi, pridržala okoli sto ljudi ter sporočila, da so bili protestniki verjetno povezani s skrajnimi salafisti. V Franciji sicer živi najštevilčnejša muslimanska skupnost v Evropi. Vodstvo te skupnosti je sobotne izgrede obsodilo. V Antwerpnu je bilo aretiranih 120 protestnikov, ki so med drugim zažigali ameriško zastavo in se prav tako spopadli s policisti, piše AFP.

Skrajno desna nemška skupina Pro Deutschland, znana po provokativnih akcijah, pa je za današnjo izdajo revije Spiegel sporočila, da želi sporni film Nedolžnost muslimanov predvajati v Berlinu. Kot so pojasnili, gre pri tem za "vprašanje umetnosti in svobode izražanja".

Nemški notranji minister Hans-Peter Friedrich je za Spiegel že izjavil, da bo predvajanje spornega filma skušal preprečiti "z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi".