Hani Šukrala, Al Ahram: Zarote udobnosti – kaj stoji za filmskim direndajem
Hani Šukrala, kolumnist in urednik angleške spletne izdaje egiptovskega časnika Al Ahram, zase trdi, da ni pristaš teorij zarote, toda pri filmu o preroku Mohamedu je zaznal zaroto. Svoje razmišljanje utemeljuje na dejstvu, da je v primerjavi z motivi različnih vpletenih strani v tej grdi in krvavi zdrahi prerok Mohamed zgolj sekundarnega pomena. Šukrala razmišlja, da so filmarji spornega posnetka hoteli muslimane zvabiti v takšne nasilne in neracionalne reakcije, kot jih videvamo v Egiptu, Libiji in drugje. Motiv je torej prikazati muslimane kot neracionalne, nasilne, netolerantne in barbarske, kar so vse označbe rasističnega protimuslimanskega diskurza na Zahodu.
Šukrala ugiba še o dveh dodatnih motivih. Eden bi lahko bil, da se poskuša Obamo tik pred predsedniškimi volitvami očrniti. Za velik del ameriške krščanske desnice je namreč antikrist oziroma najmanj muslimanski krt v Beli hiši. Obama je ob začetku svojega predsedniškega mandata hotel pogasiti plamena "spopada civilizacij", ki je takrat še vedno gorel zaradi Busha, Bin Ladna in drugih. Ponovno vzplamtenje "spopada" služi krepitvi ameriške krščanske desnice, ki predstavlja glavno oporo Republikanske stranke.
Prav tako je motiv po Šukralovem mnenju možno iskati tudi v poskusu omadeževanja arabske pomladi oziroma celo v zavračanju njenega obstoja. Provokatorji so dobili po objavi filma neracionalno in nasilno reakcijo, morda celo večjo, kot so jo pričakovali. Podoba Arabcev in muslimanov je ponovno risana s starimi rasističnimi in orientalističnimi prispodobami spopada civilizacij. Omadeževana podoba arabske pomladi po Šukralovem mnenju predstavlja nov udarec za Obamo v volilni kampanji. Sedaj namreč lahko njegovi obrekovalci trdijo, da je bila Obamova podpora arabski pomladi velika zabloda, saj naj bi muslimanski Arabci ostali muslimanski Arabci, islamistične vlade v postrevolucionarnih arabskih državah pa so enaki sovražniki ZDA kot Bin Laden.
Robert Fisk: Provokatorji vedo, da se politika in vera ne mešata
Komentator časnika Independent Robert Fisk ocenjuje, da je zmožna le peščica norcev v nekaj sekundah začeti majhno vojno na Bližnjem vzhodu. Karikature preroka Mohameda, zažiganje koranov in sedaj še ta zadnji video. Zahodno-krščanski storilci se po teh dejanjih poskrijejo, medtem ko nedolžne dušijo, obglavljajo ali pa jih kako drugače doleti smrt. Gnusno muslimansko maščevanje je „dokaz“ za rasistične trditve, da je islam nasilna religija. Provokatorji seveda vedo, da se politika in religija na Bližnjem vzhodu ne mešata. Dejansko sta eno in isto, piše Fisk.
Andrea Nüsse, Tagesspiegel: Zahod naj se spominja na prizore iz trga Tahrir
Napadi na veleposlaništva trenutno ne predstavljajo nikakršnega dokaza, da so vlade arabskega sveta, ki so izšle iz revolucij, sovražno nastrojene, v Tagesspieglu piše Andrea Nüsse. V Kairu in Sani so se veleposlaništev lotile tolpe. Zahod bi moral še naprej podpirati revolucionarne vlade in se spominjati prizorov s trga Tahrir. Mirne revolucije v Tuniziji in Egiptu so navdušile svet in čez noč spremenile podobo Arabcev in muslimanov v svetu. Ti mladi revolucionarji in blogerji, ki so demonstrirali za dostojanstvo in svobodo, so bili zelo podobni nam. Sedaj pa so se zgodili ti dogodki (op.a. objava filmov in protesti), piše Nüssejeva. Zdi se sicer, kot da arabske pomladi nikoli ne bi bilo. Čeprav se opredeljuje napad na ameriško diplomatsko predstavništvo v Bengaziju kot kompleksen in profesionalen in se je zgodil na obletnico terorističnih napadov 11. septembra, nas to ne sme pripeljati do napačnih sklepov. Libijci sodijo med najbolj Ameriki naklonjene narode v arabskem svetu, toda v državi komajda obstajajo urejene (op. a.) državne inštitucije in militantne islamistične skupine izvajajo grdobije.
Said Gazali, Guardian: Fanatiki so sprožili primitivno sovraštvo. Čas je, da ustavimo ta nesmisel.
Palestinski novinar in bloger Said Gazali v Guardianu piše, da so zadnji protesti izzvali primitivno in nepotrebno sovraštvo do Zahoda. Globlje poznavanje preteklih islamskih vplivov na svet, bi sprožilo bolj subtilno in artikulirano reakcijo na ta strašen film. V preteklosti so islamski učenjaki na področjih filozofije, medicine, matematike, kemije in astrologije spodbujali tolerantnost in razprave. Pomagali so sejati semena razsvetljenstva v Evropi. Na žalost, ta semena niso vzklila v naši rodovitni kulturi, piše Gazali.
Nedavno je recipročni dialog, temeleč na odkritem razumevanju Zahoda in Vzhoda, zamenjalo obmetavanje z blatom. Do njega po mnenju avtorja prihaja zaradi upadanja znanja in razumevanja ter vojn kot so invazija na Irak in nerešeno palestinsko-izraelsko vprašanje. Tudi mediji morajo prevzeti del odgovornosti zaradi pogosto prepovršnega poročanja o aktulanih zadevah, ocenjuje avtor. Če želimo razumeti, zakaj so jezne množice preplavile ulice Kaira in napadle ameriška veleposlaništva, ter če želimo razumeti, zakaj je egipčanski islamistični skrajnež pljunil na biblijo in jo zažgal, moramo poznati zgodovinski kontekst in brutalnost kolonializma na Bližnjem vzhodu.
Toda ozkoglede množice prav tako ne zmorejo videti, da ima filmar pravico do izražanja svojega mnenja. Prelomiti moramo z ogromnim praznim govoričenjem, zaustaviti moramo neumnosti, zaključuje avtor.
