Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je v sodelovanju z zasavskimi občinami, predstavniki gospodarstva in drugimi ministrstvi pripravilo predlagani načrt ukrepov, pravijo, da so se najprej osredotočili na izdelavo nabora ukrepov, v kratkem - odlok naj bi bil po predvidevanjih ministrstva sprejet še oktobra - pa bo sledila priprava letnih programov dela, ki bodo tudi podrobno finančno ovrednoteni. Hkrati so na ministrstvu zapisali, da bo doseganje dokončnega dogovora o razdelitvi finančnih bremen med občinami in državo zahtevno.

Občine v strahu

Prav ta dogovor najbolj skrbi zasavske župane. "Mi želimo izvesti predlagane ukrepe in se bomo v okviru finančnih zmožnosti naše občine potrudili, vendar pa ob takšnem zakonu o financiranju občin, kot ga imamo, ne vem kakšnih bremen občinam ni mogoče naložiti," je opozoril župan Hrastnika Miran Jerič. Kot je pojasnil, pri razdeljevanju sredstev občinam okoljski kriterij ni upoštevan, zato občine z zelo obremenjenim okoljem nimajo na voljo dovolj sredstev, da bi za sanacijo poskrbele same. Tudi zagorski župan Matjaž Švagan je za Dnevnik že poudaril, da je njihova občina pripravljena prevzeti določeno finančno breme, vendar pa bi večino ukrepov morala financirati država. Župan občine Trbovlje Vili Treven pa je opozoril na zelo slabo socialno-ekonomsko situacijo v Zasavju, zaradi katere bo imela višina državne pomoči še kako pomembno vlogo pri zmanjševanju onesnaženosti zraka.

Večina ukrepov se sicer nanaša na obvladovanje izpustov iz malih kurilnih naprav in na področju prometa, med drugim pa vključujejo energijsko sanacijo stavb, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, svetovanje za boljšo in predvsem za bolj pravilno rabo kurilnih naprav in lesnih goriv, spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa in kolesarjenja... Predlagani načrt, ki vsebuje več kot 40 različnih ukrepov, zasavske občine podpirajo, saj so pri njegovi pripravi sodelovale, kljub temu pa imajo nanj nekaj pripomb, ki so jih že posredovale ministrstvu.

Jerič izpostavlja predvsem področje prometa, kjer si Hrastničani želijo, da bi glavna cesta Hrastnik-Zidani Most postala tretja razvojna os oziroma priključek Zasavja k tretji razvojni osi, s čimer bi mesto močno razbremenili prometa. Švagan pa je opozoril, da so v načrtu preveč zanemarjeni ukrepi na področju industrijskega onesnaževanja zraka. To je tudi glavni razlog za izjemno razočaranje, ki ga je nad predlogom ukrepov prek Uroša Macerla izrazilo okoljevarstveno društvo Eko krog.

Ministrstvo: Industrija je že ukrepala

Da ne glede na to zahtev po večjem ukrepanju na področju industrijskega onesnaževanja zraka ne bo upoštevalo, je ministrstvo dalo vedeti s pojasnilom, da je industrija doslej že veliko prispevala k izboljšanju kakovosti zraka v Zasavju, medtem ko "se na omejevanju drugih virov onesnaženja ni naredilo prav veliko, zato so dodatne zahteve do industrije v tem trenutku neustrezne". Prav tako so zapisali, da bo treba ukrepom določiti prioriteto, saj "bodo v zdajšnji gospodarski krizi potrebni veliki finančni napori, da bi se vsi ukrepi uspešno izvedli". Kot so še navedli, se pripombe in predlogi, ki so jih prejeli, nanašajo še na izboljšanje delovanja dimnikarske službe, izboljšanje meritev kakovosti zraka in dostopnost teh podatkov, splošno prepoved kurjenja zunaj kurilnih naprav (v naravi) in omejevanje ognjemetov, izvajanje inšpekcijskega nadzora, nove tehnološke rešitve za povečanje izkoristkov obstoječih malih kurilnih naprav in zmanjšanje njihovih emisij ter izobraževanje in osveščanje prebivalcev.