Zamisel sedemdesetletnega župana, katerega premoženje cenijo na 22 milijard dolarjev, je enoglasno podprl odbor za zdravstvo mestne uprave, novo pravilo pa bo, če se proti njemu ne bodo pritožili prodajalci in uporabniki, začelo veljati čez šest mesecev.

Pijačo bodo lahko kupili v več pollitrskih kozarcih

Prepoved točenja sladkih brezalkoholnih pijač, kot sta običajni kokakola in pepsikola ter nekateri drugi manj znani napitki, bo veljala za 24.000 lokalov, ki so že pod (higiensko) upravo mestne oblasti. Količinska omejitev prodaje tako imenovanih "soda drinks" ali "soft drinks", ki vsebujejo sladkor, pa ne velja za prodajo v steklenicah. Zasvojenci velikih količin klasične kokakole bodo lahko še vedno kupovali dvolitrske plastenke priljubljene pijače in se ob neomenjeni količini pokovke usedli v kinodvorano ali pa si ogledali bejzbolsko tekmo Yankeejev. Ali drugače, če jih v kinodvorano ali na stadion ne bodo spustili z velikimi plastenkami zaradi varnosti - tudi o tej kot poveljnik mestne policije in gasilcev odloča župan Bloomberg - potem se je novemu ukrepu mogoče izogniti tako, da pač kupite več pollitrskih kozarcev napitka. Bistveno je, da bodo s površine Manhattna in preostalih štiri mestnih okrožij New Yorka izginili litrski plastificirani kozarci sladkanih pijač.

Namen novega ukrepa ni prepoved, temveč odvračanje ljudi od uživanja sladkanih pijač v količinah, ki vsebujejo tretjino vseh kalorij, ki naj bi jih v enem dnevu zaužil odrasel človek. Hitri izračun namreč kaže, da en liter točene kokakole vsebuje skoraj štiristo kalorij. Takšna količina je glede debelosti še najbolj usodna za otroke, ki te pijače redno uživajo. Tako namreč gledata na stvari Bloomberg in njegova ekipa strokovnjakov, ki novi ukrep utemeljujejo s podatkom, da je debelost v zadnjih 30 letih v New Yorku zrasla za 50 odstotkov.

Lastniki lokalov protestirajo,a je župan vseeno optimist

Debelost pogosto povzroča sladkorno in srčne bolezni, poudarjajo v županovem uradu, kjer s prstom kažejo tudi na visoke stroške zdravljenja obolelih ljudi. Za posledicami sladkorne in srčnih bolezni vsako leto v New Yorku umre 5000 ljudi, so ob razglasitvi novega ukrepa sporočili iz županovega urada. Seveda pa sladkane pijače niso edini razlog za vse bolj naraščajoči fenomen debelosti. Ta je najpogostejša med revnejšim prebivalstvom mlajših generacij priseljencev. Neomejena količina poceni in nezdrave prehrane pa tudi vse večje pomanjkanje telesne aktivnosti sta enako pomembna dejavnika in povzročitelja debelosti. Ni naključje, da je ameriško vrhovno sodišče letos poleti odredilo, da morajo vse verige restavracij, ki imajo več kot 20 lokalov, na svoje jedilne liste poleg cen za vsako jed navesti tudi število kalorij. Tudi ta odločitev temelji na ugotovitvah, da so ceneni obroki v lokalih za hitro prehrano nezdravi in da v veliki meri prispevajo k slabemu zdravju Američanov. Na odločitev sodišča se je prva odzvala veriga McDonalds, ki bo to jesen za 750.000 uslužbencev v svojih 14.000 ameriških lokalih pripravila posebne poučevalne tečaje.

Z najnovejšim Bloombergovim ukrepom se ne strinjajo mnogi newyorški lokali, ki so se povezali na spletnem mestu http://nycbeveragechoices.com. Kljub temu pa je župan optimist. Pridružujejo se mu mnogi poznavalci, ki menijo, da bo Bloombergu uspelo zaradi dveh razlogov. Prvi je, da omejitev uživanja "nezdravih" količin sladkih pijač ni skušal zatreti s posebnim davkom. Drugega pa vidijo v dejstvu, da je bila pred petdesetimi leti standardna mera za prodajo kokakole 12-unčni kozarec. "Podobno kot smo se privadili, da pijemo sladkane pijače iz litrskih kozarcev, se začenjamo privajati na pojav debelosti v naši družbi," je Bloombergov ukrep komentiral Deepthiman L. Gowda, profesor medicine na newyorški Columbia University. Vse, kar skuša Bloomberg doseči, je torej to, da bi kokakola ponovno postala to, kar je bila. Torej neke vrste priboljšek, ne pa osnovna tekočina, po kateri kriči naše telo.