Vsak bo prejel 20.000 evrov

Da bo izplačilo odškodnin na račune izvedeno danes, so v četrtek potrdili na Državnem pravobranilstvu RS.

Odškodnine je šestim izbrisanim 26. junija dosodilo Evropsko sodišče za človekove pravice, ker je ocenilo, da Slovenija še ni v zadostni meri popravila krivic, ki so jim bile storjene leta 1992 z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in prenosom v t. i. pasivno evidenco. Sodišče je vsakemu dosodilo 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsem skupaj pa 30.000 evrov za pravdne stroške.

Zahtevki pritožnikov se obravnavajo za vsakega pritožnika posebej

Ni pa sodišče določilo odškodnin za premoženjsko škodo. Kot so v zvezi s tem v četrtek pojasnili na državnem pravobranilstvu, je sodišče odločitev o teh odškodninah zadržalo, vladi in pritožnikom pa predlagalo, naj v treh mesecih "predložijo pisna stališča o zadevi, zlasti pa naj sodišče obvestijo o morebitnem doseženem dogovoru".

Na pravobranilstvu so tudi pojasnili, da omenjenega dogovora s pritožniki niso sklenili, da pa pravobranilstvo v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravlja vlogo, v kateri bo Slovenija do izteka roka, to je 26. septembra, sodišču sporočila svoje stališče glede omenjenih odškodnin. Ob tem na pravobranilstvu tudi pojasnjujejo, da se zahtevki pritožnikov obravnavajo za vsakega pritožnika posebej.

Prvo in vsaj delno zadoščenje

Predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Niko Jurkas je v zvezi s tem danes povedal, da društvo v pogovore o teh odškodninah ni vključeno, saj naj bi potekali individualno z vsakim od šestih pritožnikov posebej, prav tako do zdaj s strani države še niso bili povabljeni k pripravi sistemskih odškodnin za izbrisane. V omenjeni sodbi je namreč sodišče Sloveniji tudi naložilo, da mora v enem letu pripraviti sistem odškodnin za vse izbrisane v Sloveniji. Na ministrstvu za notranje zadeve so sicer v zvezi s tem v začetku septembra pojasnili, da aktivnosti, povezane z omenjeno zahtevo, tečejo, predlagane rešitve pa bo, ko bodo pripravljene, obravnavala vlada.

Na izplačilo odškodnin so se danes odzvali tudi na Mirovnem inštitutu, kjer so ocenili, da odškodnine za pritožnike "pomenijo sploh prvo in vsaj delno zadoščenje", ki so ga prejeli v dvajsetih letih po izvedbi izbrisa, hkrati pa gre "tudi za prva izplačila odškodnin izbrisanim prebivalcem nasploh".

Izplačilo odškodnin je sicer po njihovi oceni "le prvi in lažji korak izvršitve sodbe". "Drugi korak, ki zahteva vzpostavitev odškodninske sheme, bo mnogo težji, saj zahteva pripravo zakona in njegovo sprejetje v državnem zboru. To predstavlja priložnost, da vlada in državni zbor pokažeta visoko raven pravne kulture in politične zrelosti, ki ju državljani od oblasti pričakujejo," so zapisali.