Na vprašanja o tem, ali bodo odgovorni za luknjo v slovenskih bankah za svoja dejanja tudi odgovarjali, je Gorenak v oddaji zatrdil, da sta tožilstvo in kriminalistična policija že pripravljena na preiskavo tudi v NLB, spomnil pa je, da so preiskave že stekle v primeru NKBM. Kot je dejal, se je treba "hobotnice" lotiti tako, da bo zadeva na sodišču prinesla rezultat. "Kriminalisti NPU že delajo. So še določene težave na tožilstvu, a sem optimist," je dejal Gorenak. "Zagotavljam, da ne vidim sebe na tem delovnem mestu, če s službami, ki so meni podrejene, ne premaknemo do te mere, da bo prišlo vsaj do začetka temeljitih preiskav," je še dejal.

Tudi finančni minister Jazen Šušteršič je izpostavil, da je treba postopke izpeljati tako, da na koncu ne le razkrijejo imena, ampak so zraven tudi argumenti, na podlagi katerih so ta imena lahko tudi obsojena oziroma kaznovana. Kot je dejal, skupaj s kolegi na ministrstvu delajo na tem in pregledujejo konkretne prakse. Zatrdil je, da bo ta odgovornost ugotovljena.

Pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bećir Kečanović je v oddaji napovedal, da tudi komisija že končuje poročilo o sistemski korupciji v bankah. O njem bo odločala v roku dveh tednov, nato bo načelno mnenje o tem predstavila tudi javnosti. Kečanović ob tem opozarja, naj javnost ne pričakuje, da bodo v poročilu imena oseb, ki bi jih bilo treba preganjati, saj da to ne sme izpasti kot lov na čarovnice. Morajo pa biti država in institucije odločne pri ugotavljanju odgovornosti, saj bomo le tako povrnili zaupanje v banke, je poudaril.

Nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Marko Golob je sicer v pogovoru za oddajo razkril, da je agencija sprejela odločitev o potrebnosti revizije v NKBM v sredini pomladi 2011 in da je bil odpor zoper to odločitev izreden, predvsem zaradi strahu, kako bo to vplivalo na finančne trge. Kasneje je bila sprejeta odločitev, da revizijo opravi Banka Slovenije. A Golob ob tem pojasnjuje, da je ta najprej potrebovala tri mesece za sestavo ekipe okoli desetih ljudi, potem so pet tednov opravljali revizijo, nato je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec potreboval dobre štiri mesece za pripravo poročila. "Mislim, da ni naključje, da je to sovpadalo z menjavo vlade in spremembo zakona o upravljanju kapitalskih naložb," je dejal Golob.

Hkrati ocenjuje, da je bila NKBM izrabljena za zasebno bogatenje, vprašanje je le, koga vse in ali so bili to le akterji znotraj banke ali tudi zunaj. Sam meni, da bo, ko bodo stvari znane, to ena največjih afer v sodobni slovenski zgodovini, saj ne verjame, da bi si "akterji znotraj banke upali to početi brez nekega tihega soglasja".

Govora je bilo tudi o prodaji NLB. Šušteršič je poudaril, da bi prodaja deleža NLB, pri čemer bi država obdržala 25-odstotni delež, za slovensko mentaliteto in prakso upravljanja bank pomenil velik premik. "To je korak, ki ga moramo narediti, da se škodljiva praksa, o kateri govorimo v tej oddaji, končno konča," je dejal. Prodajo NLB podpirajo tudi v največji opozicijski stranki PS, pri tem pa je poslanka Alenka Bratušek dodala, da bo treba javnosti jasno povedati, koliko bo stala sanacija banke in koliko bomo za banko, če bomo uspeli dobiti kupca, dobili.

Slovenski finančnik v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) Egon Zakrajšek pa je nasprotno dejal, da moramo, v kolikor bomo NLB prodajali, prodati vse. Če bomo vztrajali, da država ohrani 25-odstotni delež plus eno delnico, pa dvomi, da bi se kakšni resni investitorji zanimali za nakup. "Izkušnja KBC je pokazala, da je politika izigrala tuje investitorje in s tem smo si uničili ugled pri tujih investitorjih. Osel ne gre dvakrat na led," pravi Zakrajšek, ki dodaja, da v kolikor bi kdo pristal na to, da država obdrži tak delež, bo cena zelo nizka.