Kupna moč je ključna
Za razmere na založniškem trgu je v marsičem odločilna kupna moč, je prepričan direktor založbe Nova revija Tomaž Zalaznik. "Če primerjam podatke izpred 15 let in današnje, lahko rečem, da smo knjigo, ki stane približno 60 evrov in je včasih stala 14.400 tolarjev, v tistih časih lažje prodali, četudi na obroke." Ta cenovni prag je danes skoraj nedosegljiv, pravi, medtem ko ugotavlja, da je bila dosežena povprečna cena knjige na letni ravni takrat več kot dvakrat višja od današnje.
Pomembno je torej, da založnik prepozna, kako in s katerimi naslovi bo lahko pokril vse stroške poslovanja z vsemi knjigami. V preteklosti so bile velike monografije tiste, ki so pokrivale stroške in posredno omogočale zahtevnejšo in prodajno manj zanimivo produkcijo, razlaga Zalaznik. Slovenski zgodovinski atlas, lani dokončan obsežen projekt njihove založbe, "se prodaja dobro v primerjavi s preostalo produkcijo, a neprimerljivo z letoma 2007 ali 2008", pravi.
Knjižnice vse bolj priljubljene
Tanja Tuma, direktorica založbe Tuma, ki je za Dnevnik tudi potrdila kandidaturo na razpisu za direktorja Javne agencije za knjigo, poslovni uspeh povezuje z odnosom bralca do knjige. "Jo bo kupil v najbližji knjigarni? Si jo bo raje sposodil v knjižnici? Jo bo bral kar v angleščini in jo raje poceni kupil v Amazonovi e-knjigarni? Ali si bo knjigo celo naložil v piratski verziji, ker meni, da je prost dostop do spletnih vsebin osnovna človekova pravica?"
Morda odnos slovenskega bralca do knjige najboljše kaže priljubljenost knjižnic. Če so knjige cenovno dostopnejše kot pred 20 leti, a je kupcev manj, je na mestu vprašanje, kateri sklop dejavnikov ovira njihovo prodajo. Poleg manjše kupne moči, pluralizacije kulturne ponudbe (glasba, film), večje dostopnosti kulturnih dobrin po zaslugi spleta kot nelojalnega konkurenta mnogi vidijo sistem javnih knjižnic. Ta se je v zadnjih 20 letih sistemsko še okrepil, saj včlanjuje četrtino vsega prebivalstva, na posameznih območjih tudi 40 odstotkov. Število letno izposojenega gradiva znaša 12 enot na prebivalca in 45 enot na člana, 10 milijonov letnih obiskov pa presega skupni letni obisk gledališč, muzejev, galerij, kinematografov ter nogometnih tekem prve in druge lige.
Govorica strahu je račun izstavila tudi založnikom
"Danes, v času gospodarske depresije, neodgovorno, nedržavno in protikulturno politiko drago plačujemo na mnogih področjih, posebno pa še na področju knjižne produkcije," ocenjuje direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. "Prodaja kakovostnega leposlovja je občutneje padla letos spomladi, ko so politiki začeli groziti z varčevalnimi ukrepi," razlaga direktor založbe Modrijan Branimir Nešović. "Ljudje so se ustrašili za službe, plače, pokojnine in se začeli odpovedovati vsemu, brez česar se da preživeti."
Direktor založbe Didakta Rudi Zaman poroča o podobnem obratu v njihovi založbi: "Mediji so zasičeni z informacijami o težavah z ohranjanjem delovnih mest, odpuščanjih in manjšanju plač v javnem sektorju. V tem strahu ljudje iz družinskega proračuna najprej črtajo kulturne izdelke, ki niso življenjsko potrebni." V zadnjega pol leta so pri njihovi založbi zaznali zmanjšano prodajo v knjižnice, tako splošne kot šolske, pa tudi v knjigarnah. "Decembra lani je bil upad komaj zaznaven, nato pa je januarja in februarja letos prodaja padla za zelo visok odstotek."
Katerih knjig bo vse manj?
Direktor založbe Učila International Srečko Mrvar predvideva, da bo že v letošnjem letu opazen padec celotne panoge, izšlo bo manj naslovov in tudi ti v nižjih nakladah. "Založniki smo vse previdnejši, odlašamo s sklepanjem pogodb, obračamo se k izdajam, za katere upamo, da bodo komercialnejše in zanimivejše za več kupcev kot leposlovje," razlaga Branimir Nešović. Negativno na oblikovanje programa za prihodnja leta vplivajo tudi "igrice z JAK in negotovost, kako bo s subvencijami". To so po njegovih besedah že zaznali prevajalci, ki založnike in urednike oblegajo z najrazličnejšimi predlogi za prevode v želji, da bi ohranili delo. Pri Modrijanu, kjer so plače in druge stroške znižali že lani, letos pa še dodatno, že od marca ne sprejemajo ne rokopisov ne predlogov za izdajo.
V založbi Tuma so stroške poslovanja že pred dvema letoma skrčili na minimum, zanašajo se na nišne uspešnice, ki bralca kljub plitki denarnici prepričajo k nakupu. "Žal bolj priročnike kot književnost," pojasnjuje Tanja Tuma. Tudi Rudi Zaman poroča, da zmanjšujejo ves tisti program, ki je bil že doslej vprašljiv in so ga pri Didakti ohranjali zaradi ugleda, govor je seveda o leposlovnih izdajah, pod vprašajem pa je tudi nadaljnje izdajanje subvencioniranih znanstvenih monografij.
Katerih knjig bo še več?
Pri Sanjah so odločeni še naprej izdajati kakovostno literaturo. "In se osredotočati na tiste redke izjeme, ki utegnejo imeti dovolj močno podporo kupcev, da lahko izdajo izpeljemo," pravi Rok Zavrtanik in dodaja, da to ne odpravlja nevarnosti propada založbe. Izdajati kakovostne knjige najboljših domačih neleposlovnih avtorjev, pri aktualnih angleških knjigah čim prej izdati prevode, pri neangleških pa izbrati tiste, ki imajo trajno vrednost, je po besedah direktorja Sama Ruglja recept založbe UMco. Programski poudarki ostajajo aktualne družbeno angažirane knjige, vrhunske knjige za psihološko, telesno in partnersko preobrazbo, knjige o filmih in knjige o knjigah. Rudi Zaman pravi, da so niše za Didakto kvalitetne komercialne izdaje, visoko kvalitetni priročniki, predvsem o vzgoji, družini in osebni rasti. Našteva tudi otroške knjige s kvalitetnimi ilustracijami, poudarja pa ceno. Za uspešno prodajo še tako kvalitetna izdaja slikanice ne bi smela preseči 15 evrov.
Tanja Tuma je prepričana, da razvojna perspektiva založništva temelji na tem, da prisluhne bralcem in jih skuša navdušiti za kupovanje knjig - bodisi v zidanih bodisi v spletnih knjigarnah. Četudi se založba Tuma zanaša predvsem na lastna sredstva, se direktorica zaveda, da je še težje založbam, katerih poslovni model temelji na državnih sredstvih in manj na prodaji knjig. "Vendar ni nobena država dovolj bogata, da bi lahko na dolgi rok financirala lastno literarno ustvarjalnost. Ta mora biti dinamična, svobodna in povezana z bralcem oziroma kupcem knjige. Kar pa ne pomeni, da Slovenci ne potrebujemo državnih in evropskih sredstev za promocijo branja in podporo knjige," pravi direktorica založbe, katere stališča bi utegnila dobiti še večjo težo, če ji bo uspela kandidatura za direktorico Javne agencije za knjigo.
