Podjetje, ki je ustvarilo več kot osem milijonov evrov in nenehno veča število zaposlenih, na ključnih mestih zaposluje že dve tretjini žensk. Izvozijo skoraj 70 odstotkov pridelanega sadja, več kot polovico na trge Anglije, Bližnjega vzhoda in Skandinavije, druga skupina pa so kupci iz baltiških držav, Rusije in vzhodne Evrope.
V Sloveniji premalo ambiciozni pri črpanju evropskih sredstev
Ob Boštjanu Kozoletu, direktorju Evrosada, sta na odru KKC Dolenjske Toplice, kjer je potekala prireditev, stala tudi Hubert Kosler iz Yaskawa Ristro, ribniškega podjetja v japonski lasti, ki je specializirano za robotske sisteme in je tik pred začetkom gradnje evropskega robotskega centra, ter Martin Novšak, namestnik predsednika uprave krškega podjetja Gen-I, trgovca z električno energijo in od včeraj tudi z zemeljskim plinom, ki uspešno razbija monopole in je lani ustvaril že milijardo evrov prometa.
Dosedanje gazele, podjetnike in druge goste sta pozdravila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Monika Kirbiš Rojs in župan gostujoče občine Jože Muhič. Oba pa sta se z gazelami dolenjsko-posavske regije sestala že dve uri prej in srečanje namenila izmenjavi mnenj o tem, s kakšnimi ovirami in izzivi se gazele soočajo pri svojem delu oziroma razvoju. Na to temo se je z nominiranimi gazelami na odru pogovarjal tudi Dnevnikov novinar Primož Cirman.
Predstavniki gazel so med drugim opozorili, da bi v Sloveniji lahko uspešneje črpali evropska sredstva, pri čemer smo premalo ambiciozni, da zasebno-javno partnerstvo, na temelju katerega je zraslo tudi podjetje Gen-I, sploh še ni zaživelo. Boštjan Kozole je posebej omenil neprimerno zakonodajo, ki ne omogoča izrabljanja vodnih virov za namakanje, kar denimo Avstrijci že počnejo. "Res nenavadno je, da v državi, ki je po vodnih virih peta na svetu, nimamo možnosti namakanja," je dejal Kozole in opozoril na njuno potrebno spremembo zakonodaje.
Prodaja na globalne trge je nujna
Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije, regijske gazele 2009 in 2011, je opozoril na prepočasno odzivanje države, ki še vedno nima pravih rešitev za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, čeprav so denimo izvozniki prve obrise krize čutili že leta 2007. Dodal je, da se ne zavedamo, kaj pomeni vstop nekdanjih jugoslovanskih republik v Evropsko unijo, na katerega so dobro pripravljene in že zdaj pri črpanju evropskega denarja veliko uspešnejše od Slovenije. Prav vsi predstavniki gazel pa so opozorili, da se moramo Slovenci znebiti samovšečnosti, se zavedati, da je slovenski trg majhen in da je prodaja na globalne trge nujna. Med podjetji, ki so se letos uvrstila na seznam najhitreje rastočih podjetij dolenjsko-posavske regije, prevladujejo mikro podjetja, saj jih je 77, 17 je malih podjetij, poleg štirih srednje velikih pa sta na njem tudi dve veliki podjetji. V povprečju je podjetje na lestvici v letu 2011 zaposlovalo 23 sodelavcev, največje med njimi pa 215. V primerjavi s preostalimi slovenskimi regijami so gazele dolenjsko-posavske regije rasle najhitreje. Sto dolenjsko-posavskih gazel je v petih letih zaposlilo 1128 ljudi, medtem ko je v istem času število zaposlitev v tej regiji padlo s 46.500 na 41.700 ali za več kot 10 odstotkov.
Lani je bila gazela dolenjsko-posavske regije Mikrografija, leta 2010 in leta 2004 pa je regija dala celo zlato gazelo. Predlani je bila izmed šestih regijskih gazel izbrana Krka, pred osmimi leti pa podjetje Keko Varicon. Prihodnji četrtek bo izbor regijske gazele potekal v Ljubljani, ko bo znana gazela osrednje Slovenije. Več o izboru Gazela 2012 berite na www.gazela.dnevnik.si.