Po uradnih vladnih podatkih se je v prvi polovici leta v proračun nateklo 3,784 milijarde evrov, kar je manj kot polovica (47 odstotkov) od z rebalansom načrtovanih prihodkov. Od tega od davkov 3,136 milijarde evrov, kar je tudi za tri odstotne točke manj, kot je bilo planirano. Največ (2,3 milijarde) od davka na dodano vrednost in od trošarin. Sledi dohodnina (1,09 milijarde), davek od dohodka pravnih oseb (273 milijonov), od davka na dobiček pa je po podatkih iz tega poročila v državno blagajno prišlo 52 milijonov evrov.
Bo za plače potreben dodaten denar?
Ob manjših prilivih je vlada porabila nekaj več kot 51 odstotkov načrtovanega proračuna. Med pomembnejšimi postavkami je tako za plače že porabila 54 odstotkov za celo leto predvidenega denarja, kar je tudi včeraj sprožalo vprašanje, ali bodo javni uslužbenci novembra in decembra plače sploh dobili. Državni sekretar v finančnem ministrstvu Aleš Živkovič je zatrdil, da denar za plače bo. Pri tem največ računajo na varčevalne ukrepe, ki jih je prinesel ZUJF, s katerim bo, če upoštevamo odpravo plačanih nesorazmerij, vsota potrebnega denarja za plače manjša za 3 odstotke. Predsednica komisije, poslanka PS Alenka Bratušek (preden je postala poslanka, je bila šefica direktorata za proračun), je trdila, da bo za plače treba najti dodaten denar, česar predstavniki finančnega ministrstva niso zanikali. Med drugim so priznali tudi, da so bili stroški selitve nekaterih organov in ministrstev višji od pričakovanih. Zato, pravi Živkovič, ker pogodb o najemninah ni tako preprosto kar takoj odpovedati.
Tudi sicer je krivdo za to, da je vlada Janeza Janše v petih mesecih, odkar je na oblasti, porabila nekoliko več, kot je bilo z rebalansom proračuna predvideno, je prevalil na prejšnjo vlado Boruta Pahorja. Pozitivni ukrepi te vlade, zlasti ukrepi, določeni v zakonu za uravnoteženje javnih financ, se bodo pokazali šele v drugi polovici leta in prihodnje leto, zato je za kritike iz opozicije prezgodaj, je neugodne številke poskušal opravičevati Živkovič. Pri tem državni sekretar kljub pozivom poslancev ni postregel s številkami, ki bi dokazovale, da so številke o porabi v zadnjih treh mesecih bistveno ugodnejše.
Poslanci za javno objavo davčnih dolžnikov
Opozicijski poslanci so se med drugim zapičili tudi v podatek, da je vlada v prvi polovici leta za investicije namenila zgolj 98 milijonov evrov, kar je samo 38 odstotkov od za to načrtovanega denarja. Več denarja vlada ni mogla vložiti v naložbe, ker zanje ni bilo dovolj pripravljenih projektov. Ni pa ta vlada neupravičeno ustavila nobene naložbe, so zatrjevali predstavniki ministrstva za finance. Opozicijski del komisije s takimi pojasnili ni bil zadovoljen, toda sklep, da je poročilo nerealno in naj ga zato vlada v dveh tednih za razpravo na seji državnega zbora popravi, ni bil sprejet. Kot se je izkazalo kasneje, zanj pomotoma ni glasoval poslanec socialnih demokratov Matevž Frangež. Je pa prepričljivo večino dobil poziv vladi, naj takoj pripravi spremembe zakonodaje, ki bo omogočila javno objavo davčnih dolžnikov, ki so več kot tri mesece državi dolžni več kot 5000 evrov davka.
