Predlog ne prinaša kaj dosti niti k pravicam zaposlenim niti k olajšanju zaposlitvenih bremen delodajalcev

Člani upravnega odbora so ocenili, da predvidene rešitve, zlasti tiste, vezane na reformo trga dela, ne izpolnjujejo pričakovanj gospodarstva po večji fleksibilnosti in zniževanju stroškov dela. Skladno s tem so izrazili pričakovanje in zahtevo po konkretnejših ukrepih in večji reformni usmerjenosti, so sporočili iz GZS.

Brane Lotrič iz podjetja B&B je ob robu seje ocenil, da predlagana reforma delovnopravne zakonodaje sploh ni reforma. Predlog po njegovih besedah predstavlja "zamaskirane popravke, ki naj bi dajali vtis, da se na tem področju nekaj dogaja". "Dejansko pa ta predlog ne doprinaša kaj dosti niti k pravicam zaposlenim niti k olajšanju zaposlitvenih bremen delodajalcev," je poudaril.

Pri tem se je obregnil zlasti v umik sprva predvidenega posega v plačan odmor za malico in ob govorjenje o 40 urah dela tedensko. "Ali torej res ne moremo na glas povedati, da pri nas že vrsto let delamo samo 37 ur in pol na teden?" se je vprašal. "Če gledamo mednarodno primerljivo, smo tu precej šibki," je pojasnil.

Bobu je treba reči bob

"Pri delodajalcu na obeh straneh merimo bruto bruto strošek plače, pri delavcu pa neto prejemke in se ne vprašamo, kako smo temu rekli," je opozoril. Po njegovem mnenju je treba reči bobu bob. "Če si zaslužil 1000 evrov, potem si zaslužil 1000 evrov. Ne pa da imaš osnovno plačo, pa dodatek za meglo, pa za prehrano, prevoz na delo, pa dnevnice, pa kilometrino. Tukaj sami pred seboj skrivamo dejansko stanje," je izpostavil.

Ker takšna reforma "tudi pod razno" ne bo vplivala na večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in se tuji vlagatelji kapitala na račun trga dela ne bodo odločali za Slovenijo, bi bi jo bilo treba v celoti zavrniti, je prepričan.

Zelo oster je bil tudi Andrej Mate iz Inlesa, ki deli mnenje, da je predlog težko imenovati reforma, saj da gre le za "majhne kozmetične popravke, spremembice". Kot je spomnil, se je pri oblikovanju reforme v ospredje ves čas postavljalo razbremenitev gospodarstva, mednarodno primerljivost in fleksibilnost, predlog pa zdaj ne zagotavlja nobene od teh točk, "celo nasprotno".

"Stališče mnogih v gospodarstvu je, da je veliko bolje, da ostane sedanja delovnopravna zakonodaja, ki je za delodajalce boljša," je poudaril.

Obstoječa delovnopravna zakonodaja je za delodajalce ugodnejša

Skladno s tem so po njegovih besedah predlagali, da je treba vztrajati pri njihovih ključnih zahtevah. Zavzeli so se tudi, da se s sprejemanjem reforme ne bi hitelo. Boljše je, da se reformo sprejme pozneje, kot pa ne glede na vsebinske spremembe le za to, da se naredi kljukico, je sklenil.

V predlagano reformo trga dela dvomi tudi Stojan Binder iz Sineta. Kot je povedal, je od nje zaman pričakoval dodano vrednost glede zunanje in notranje fleksibilnosti. Strinja se s kolegi, da je mogoče skoraj trditi, da je obstoječa delovnopravna zakonodaja za delodajalce ugodnejša.

Razočaran je tudi, ker se niso uresničila njegova pričakovanja glede zmanjšanja bonitet z naslova nedela. "Veliko sem računal, da se bodo določene bonitete z naslova nedela zmanjševale. To je vprašanja praznikov, dopustov, bolniškega staleža ipd. Tu dodane vrednosti ni, in zato mislim, da se je skoraj škoda truditi z novo delovnopravno zakonodajo," je dejal. V očeh delodajalcev namreč, tako kot je zasnovana sedaj, ne bo prinesla praktično ničesar, je sklenil.