Glede na junijske meritve je Türk pridobil dve odstotni točki podpore. Podpora je zrasla tudi Milanu Zveru, ki bi ga izbralo 17 odstotkov vprašanih (junija 12 odstotkov). Borut Pahor je imel junija 25-odstotno podporo, tokrat pa je najprimernejši predsednik republike za 19 odstotkov vprašanih.

Če bi bil potreben drugi krog volitev za predsednika, bi Türk premagal tako Zvera kot Pahorja, v primeru drugega kroga med Zverom in Pahorjem pa bi volivci podprli slednjega.

Preferenčna podpora SDS upadla za četrtino

Preferenčna podpora SDS je glede na junij upadla za četrtino in znaša 12 odstotkov. SD se je podpora s 13 odstotkov znižala na 11, Pozitivni Sloveniji pa z 12 na deset odstotkov. Podpora pa je padla tudi NSi (s štirih na tri odstotke) in Državljanski listi (s treh na en odstotek), medtem ko se je stranki DeSUS zvišala z enega na dva odstotka. SLS ima enak odstotek podpore kot pri minulih meritvah, in sicer štiri odstotke. Dobra polovica vprašanih ostaja neopredeljenih.

Izidi raziskave kažejo, da so volivci vse manj zadovoljni z osrednjimi državnimi ustanovami, je ob predstavitvi delnega poročila raziskave dejal predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja Niko Toš. Med drugim je poudaril, da je aktualni premier Janez Janša deležen najbolj ostre kritične presoje med vsemi dosedanjimi predsedniki vlade.

Aktualne vlade namreč ne podpira 73 odstotkov vprašanih, podpira pa jo 21 odstotkov. Šest odstotkov vprašanih je neopredeljenih.

Zdravstvo s 47-odstotnim deležem zaupanja

Na petstopenjski lestvici ima premier oceno 2,04, ocena dela vlade pa znaša 2,07. Nekoliko višjo, a še vedno kritično oceno ima DZ (2,21), višje ocene uspešnosti delovanja pa imajo predsednik republike (3,1), varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik (3,16) in direktor policije Janko Goršek (3,3), ki je sicer avgusta podal odstop.

Vprašani so ocenjevali tudi stopnjo zaupanja v državne ustanove. Tako se med ustanove z visokim zaupanjem uvrščajo zdravstvo s 47-odstotnim deležem zaupanja, vojska s 45 odstotki, šolstvo z 39 odstotki, policija s 37 odstotki in predsednik republike s 36 odstotki.

Najmanjši delež zaupanja pa imajo politične stranke (pet odstotkov), DZ (devet odstotkov), vlada (11 odstotkov), Banka Slovenije (11 odstotkov), predsednik vlade (14 odstotkov), cerkev in duhovščina (14 odstotkov) ter sodišča (15 odstotkov).

Ob meritvi zadovoljstva volivcev z demokracijo je delež nezadovoljnih narasel na 85 odstotkov vprašanih, medtem ko jih je z demokracijo v državi zadovoljnih le 12 odstotkov. Izidi raziskave kažejo, da volivci delovanje nosilcev političnih institucij ocenjujejo skrajno kritično, je še povedal Toš.

Tokratno raziskavo Politbarometer je Center za raziskovanje javnega mnenja izvedel med 10. in 12. septembrom. Na osnovi vzorca telefonskih naročnikov so zajeli 910 polnoletnih oseb prebivalcev Slovenije, in z njimi izvedli telefonski intervju s pomočjo standardiziranega vprašalnika.