Prejšnji teden se je na novo okužilo 12 ljudi v Grčiji, dva človeka na Madžarskem, trije ljudje v severni Italiji (v Benetkah in Trevisu) in štirje v Romuniji. V okoliških državah so 76 novih primerov okužbe dokazali v Rusiji, 11 pa v Srbiji. Največ primerov okuženih je trenutno v Grčiji, 118, v Srbiji pa so potrdili 15 okužb.

Okužbe z virusom Zahodnega Nila niso nič posebno novega in jih v Evropi zaznavajo že 20 let, opozarja Maja Sočan z Inštituta za varovanje zdravja RS. V Sloveniji bolnika z vročico Zahodnega Nila še nismo potrdili. To pa ne pomeni, nadaljuje, da nismo imeli uvoženih tujerodnih primerov okužbe, kot rečejo, kadar se ljudje okužijo na potovanjih na območja, kjer razsajajo te okužbe, in jih prinesejo v Slovenijo. V Sloveniji tudi ni nobene nalezljive bolezni, ki bi jo prenašali komarji, je še povedala zdravnica.

Virus Zahodnega Nila so odkrili v Afriki; njegov gostitelj so ptice, ko migrirajo, pa virus prenašajo iz Afrike v Evropo in nazaj. Prek ptic se okužijo komarji, ti pa s pikom okužbo prenesejo na človeka in na konja. Leta 1999 so ta virus prvič odkrili v New Yorku v ZDA in v naslednjih letih se je zelo učinkovito razširil na zahodnoameriško obalo. V Evropi so velik izbruh teh okužb zabeležili v 90. letih prejšnjega stoletja v Bukarešti, te okužbe pa se najpogosteje pojavljajo na območjih migracij ptic selivk, kot so države ob Sredozemskem morju pa tudi Romunija in Madžarska, je povedala Sočanova.

Zboli petina okuženih

Večina ljudi po piku okuženega komarja ne zboli in okužba poteka brez znakov. Približno vsak peti posameznik pa zboli in dobi gripi podobno vročinsko bolezen, ki se kaže z glavobolom, vročino, slabim počutjem, ki pa mine sama od sebe. Pri starejših od 50 let in ljudeh, ki so šibkega zdravja - še posebno če imajo okvarjen imunski sistem, lahko bolezen poteka teže in se razvije vnetje možganov in možganskih ovojnic meningoencefalitis, ki je za bolnika lahko usodno. Vendar so taki primer zelo redki, pojasnjuje Sočanova.

Okužba se načeloma ne prenaša s človeka na človeka, razen s transfuzijo krvi. Če okuženi posameznik daruje kri, namreč obstaja možnost, da bi se okužil prejemnik krvi - take primere so v literaturi že opisali, je povedala zdravnica. Zato tudi v Sloveniji že v izvajajo previdnostni ukrep, da pred odvzemom krvi krvodajalca natančno izprašajo, ali je v zadnjih 28 dneh potoval po predelih, kjer se ta virus nahaja oziroma kjer so zabeležili bolnike, kot na primer v nekaterih provincah v Grčiji, ter ga v takem primeru kot krvodajalca odklonijo. Posebnega zdravila ali cepiva zoper to okužbo ni. Pred okužbo se lahko zaščitimo s sredstvom proti pikom komarjev in tako, da se ne gibljemo po močvirnatih območjih.

Previdnostni ukrepi

Na Hrvaškem, kjer v bolnišnici v Slavonskem Brodu zaradi vnetja možganov zdravijo 65-letnega bolnika, za katerega so posumili, da se je na potovanju v Srbiji okužil z virusom Zahodnega Nila, so po poročanju medijev prejšnji teden vzpostavili štab za preprečevanje epidemije virusa Zahodnega Nila v županijah ob Donavi in Savi.

Podobnega ukrepa v Sloveniji niso izvedli. Kot je povedala Sočanova, v državah, kjer se srečujejo s primeri okužb, skrbijo predvsem za to, da ljudi seznanijo, kako se okužba prenaša in kako naj se pred njo zaščitijo, strokovno javnost seznanijo s tem, kako naj bolezen prepozna, zagotovijo možnost diagnostike in sledenja bolnikov ter poskrbijo, da je kri krvodajalcev varna. Prepričana je, da bi laboratorij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani bil sposoben potrditi okužbo s tem virusom, če bi bil ta sum postavljen, ter da smo v Sloveniji sposobni primere teh okužb zaznati in spremljati, če bi se pojavili. Ker v Sloveniji nimamo okuženih s tem virusom, tudi ne izvajamo ukrepa odstranjevanja komarjev v bližini bolnikovega bivališča, kot to počnejo v nekaterih državah.

Testirali bodo komarje

Kot je povedala biologinja Katja Kalan, zaposlena v Znanstveno-raziskovalnem središču na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ukvarja pa se z raziskovanjem komarjev, bodo v okviru spremljanja populacije tigrastega komarja na Primorskem, kar izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Koper, v prihodnjih dneh v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor testirali primerke komarjev iz koprskega in novogoriškega okoliša. Sprva so jih nameravali testirati na okužbo z virusom chikungunye, zdaj ko je aktualna okužba z virusom Zahodnega Nila, pa jih bodo testirali tudi na ta virus. Ob podatku, da so se s tem virusom okužili trije ljudje v Benetkah, kar je dokaj blizu Sloveniji, je menila, da je možnost, da bi okuženi komarji prileteli k nam, zelo majhna oziroma odvisna od vrste komarjev: tigrasti komarji ne letijo tako daleč, nekatere druge vrste sicer lahko preletijo daljše razdalje - vendar imamo glede na to, da v Sloveniji ne izvajamo raziskav o gibanju populacij komarjev na celotnem območju države, o komarjih malo podatkov. Univerza na Primorskem, ZZV Nova Gorica in ZZV Koper so se prijavili v mednarodni projekt spremljanja populacije komarjev, a žal niso bili uspešni, domači financerji pa vsaj do zdaj za te raziskave niso pokazali posebnega posluha. So pa pomembne tudi z zdravstvenega vidika, saj lahko v primeru izbruha katerega od virusov pri komarjih laže zastavimo primerne ukrepe, je prepričana Katja Kalan.