Horvat zadnjih 15 let intenzivno preučuje genetsko osnovo vitkosti ali debelosti. S sodelavci je z dolgoletno selekcijo miši iz istih prednikov izbral skupini z zelo vitkimi oziroma zelo debelimi mišmi. Pri tem so se lastnosti vitkih miši izkazale kot "sanje za supermodele", menijo na inštitutu, saj vitke miši dnevno pojedo celo več kalorij kot debele.

Z genomsko analizo odkril gen deptor

Tako je Horvat z genomsko analizo odkril gen deptor, ki se značilno različno izraža pri debelih in vitkih miših. Za boj proti debelosti pa je pomembno, da so dokazali visoko povezavo med izražanjem gena deptor v maščobnem tkivu in debelostjo tudi pri človeški populaciji, poudarjajo na Kemijskem inštitutu in dodajajo, da so skupaj s sodelavci iz ameriške univerze Massachusetts Institute of Technology pojasnili mehanizem delovanja gena ter odkritje nedavno objavili v vodilni reviji na področju raziskav metabolizma Cell Metabolism.

Horvat je pojasnil, da večina do zdaj znanih genetskih varianc, ki vplivajo na debelost, običajno deluje prek signalizacije v možganih, ki nato uravnavajo apetit, porabo energije in podobno. Ravno zato je odkritje gena deptor "nekaj novega", saj njegove genetske razlike in povišano izražanje zgolj v maščobnem tkivu vplivajo na povečanje mase maščevja, ne da bi bil povečan tudi apetit.

Takojšnjih čudežev ni za pričakovati

Kljub temu Horvat poudarja, da po tem odkritju in uporabi gena v medicini takojšnjih čudežev ni pričakovati. Opozoril je, da ljudje še vedno lahko največ storijo s spremembo življenjskega sloga in prehrane, vendar pa ne gre izključiti možnosti razvoja zdravila za debelost, saj so izidi "utišanja" omenjenega gena v maščobnih celicah pokazali manj nalaganja maščob.

Kot enega uspešnih primerov je izpostavil gen HMGCR, ki deluje v biosintezi holesterola. Prav dobro poznavanje njegove regulacije je namreč vodilo v razvoj učinkovitih zdravil za zniževanje krvnega holesterola. "Tukaj vidimo, da je naše odkritje pomemben prispevek k novemu znanju ter možnosti razvoja novih terapevtskih in preventivnih ukrepov," je povedal Horvat.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) sicer kaže, da ima v Sloveniji 65 odstotkov ljudi težave s prekomerno težo, kar jo v Evropi od 52 držav uvršča na 7. mesto, v svetovnem merilu pa v prvo četrtino. Na Kemijskem inštitutu opozarjajo, da te številke zelo hitro rastejo predvsem med otroki, saj se že 40 milijonov otrok po svetu, mlajših od pet let, sooča s prekomerno telesno maso.

Debelost kot vzrok smrti po nekaterih ocenah že presega kajenje in podhranjenost. K debelosti sicer največ prispeva pretiran vnos hrane in življenjski slog, vendar so nekateri ljudje bolj nagnjeni k razvoju debelosti kot drugi, navajajo na Kemijskem inštitutu.