Predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Visokošolskega sindikata Slovenije, sindikata VIR, Študentske organizacije, Neodvisnega sindikata delavcev Ljubljanske univerze so v javnem pozivu opozorili, da je ministrstvo novo uredbo o javnem financiranjem visokega šolstva sprejelo "enostransko". Vlada je za javno razpravo predvidela samo dva dneva, so dodali.
"Problem nezadostnega financiranja je skrajno tvegano reševati z neomejenim zviševanjem normativa delovnih obveznosti in odpuščanjem, saj bi povečana pedagoška obremenitev preostalih delavcev negativno vplivala na kakovost in obseg raziskovanja ter posledično na zmanjšanje kakovosti študija," so navedli podpisniki javnega poziva.
Zavrnili so še politični nadzor nad Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, ki bi jo imenovala vlada, kar predstavlja odmik od evropskih smernic na področju zagotavljanja kakovosti. Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru pa sta napovedali, da bosta v kratkem zoper uredbo sprožili ustavni spor.
Vsa sredstva za ustavitev procesa, ki vodi v nazadovanje visokega šolstva
Kot pojasnjujejo v pozivu, novela zakona v visokošolski sistem prinaša tri bistvene spremembe, ki bodo povzročile "občuten upad" kakovosti visokošolskega izobraževanja. Za univerze odpira "zelo nevarno" možnost, da bi problem nezadostnega financiranja reševale z odpuščanjem in neomejenim zviševanjem normativa delovnih obveznosti preostalim delavcem, uvaja politični nadzor nad sestavo Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu ter odpira vstop tujim visokošolskim ustanovam v slovenski visokošolski prostor brez nadzora nad kakovostjo in z uvedbo šolnin tudi na javnih univerzah.
Poziv si v celoti lahko preberete na tej povezavi.
Če vlada ne bo upoštevala zahteve podpisnikov o umiku novele zakona in začetku javne razprave, podpisniki pozivajo DZ, naj "prevzame odgovornost ter zaustavi stihijske in politično motivirane posege v visokošolski prostor". Če se ne bo zgodilo niti to, pa bodo predstavniki visokošolske skupnosti uporabili "vsa razpoložljiva demokratična sredstva" za zaustavitev procesa, ki po njihovem mnenju vodi v nazadovanje visokega šolstva v Sloveniji.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je glede omenjene novele zakona pred dnevi že dejal, da so predlagane rešitve kakovostne, s spremembami pa da hitijo zato, ker si ne želijo zapletov pri veljavnosti diplom ali možnosti financiranja. Vse skupaj namreč želijo urediti še pred začetkom študijskega leta, dokler končno besedilo ni sprejeto in je mogoče dajati dopolnila, pa bodo na ministrstvu odprti za predloge oziroma razpravo, je pojasnil Turk.
