Nekdanja ministrica za delo Marjeta Cotman pravi, da samozaposleni vplačujejo prenizke prispevke, zato bodo imeli tudi nizko pokojnino. Rešitev vidi v vplačevanju še dodatnega pokojninskega zavarovanja. Država bi po njenem morala narediti več, da bi z dodatnimi bonusi spodbudila zavarovance k vplačevanju.
Vlada želi krepiti prostovoljno dodatno zavarovanje
V podjetju Data pojasnjujejo, da je iz predloga reforme razvidno, da želi država krepiti prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. "Namen tega je zagotavljanje dodatnega vira dohodka oziroma pokrivanje izgub iz izpada dohodka iz obveznega pokojninskega zavarovanja starejšim generacijam. To je predvsem posledica demografskih gibanj," menijo.
V desetih letih prostovoljnega pokojninskega zavarovanja so se v praksi pokazale prednosti pa tudi pomanjkljivosti, ugotavlja država. Zato predvideva nekatere ukrepe za jasnejšo razdelitev med II. in III. stebrom pokojninskega zavarovanja. Pri II. stebru gre za poklicne pokojninske sheme, pri III. pa za pokojninsko zavarovanje na podlagi individualnega varčevanja.
Namen II. stebra je zagotavljanje kritja izpada dohodkov iz javnega pokojninskega sistema, zaradi česar je potrebna višja stopnja regulacije. III. steber pa zagotavlja dodatni dohodek, s katerim želijo posamezniki izboljšati premoženjski položaj v starosti.
Ljudje nočejo individualnega zavarovanja
Podatki ministrstva za delo kažejo, da je bilo lani v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih dobrih 62 odstotkov zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar 95 odstotkov teh pa je vključenih v kolektivno zavarovanje. Individualno zavarovanje je tako v Sloveniji zelo nerazvito.
V povezavi s tem predvideva Predlog reforme nekatere omejitve pri dvigu vplačanih sredstev. Medtem ko lahko član individualnega zavarovanja kadar koli uveljavi pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja v enkratnem znesku, pa bo moral član kolektivnega zavarovanja izpolnjevati nekatere pogoje. Posameznik bi lahko dobil izplačan znesek v celoti, če že prejema pokojnino iz obveznega zavarovanja in če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 5.000 evrov.
Država želi s tem omejiti dvig privarčevanih sredstev v enkratnem znesku, saj to ni v skladu z namenom tega varčevanja. Izjema velja le za nizek znesek zbranih sredstev, kjer izplačilo rente ne bi bilo smiselno, še zaključijo v podjetju Data.
