Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2010 med vsemi delovno aktivnimi prebivalci v Sloveniji 12,4 % samozaposlenih. Iz različnih razlogov se ta delež od leta 2009 še povečuje. Največ samozaposlenih oseb ima poklicno izobrazbo. Po dejavnosti pa prevladuje gradbeništvo. "Pri konkretnem gradbenem delu sta sodelovala dva samozaposlena delavca. Do težje poškodbe pri delu je prišlo zaradi padca samozaposlene osebe iz višine 4,9 m. Delovišče ni bilo ustrezno urejeno, popolnoma sta opustila kolektivne ukrepe varovanja pred padcem iz višine in tudi opustila individualne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na višini," pojasnjuje Rančigaj in opozarja, da je tudi samozaposleni dolžan upoštevati zakon in oceniti tveganje pri delu in to izvesti tudi pisno z določitvijo ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom.
Splošni, specifični in dodatni varnostni ukrepi pri delu na višini, katere bi morala upoštevati oba samozaposlena delavca, so podrobno opredeljeni v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, kot tudi v temeljnih načelih Zakona o varnosti in zdravja pri delu ter s podzakonskimi predpisi o osebni varovalni opremi, ki se uporablja pri delu, pojasnjuje inpšpektor za delo. Dodaja, da zdravstveni pregled samozaposlenega sicer ni ovezen, je pa samozaposleni na podlagi ocene tveganj sam določi, ali bo poveril izvajanje zdravstvenih ukrepov izvajalcu medicine dela, ter le-to uvrsti med ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri svojem delu. "Preverba zdravstvene sposobnosti za delo na višini, kar v navedenem primeru težje poškodbe pri delu samozaposlene osebe ni bilo izvedeno, bi bila nedvomno potrebna," poudarja Rančigaj.
V inšpekcijskem postopku je inšpektorica v obravnavanem primeru ugotovila, da oba izvajalca del, oziroma obe samozaposleni osebi nista sklenili medsebojnega pisnega sporazuma na skupnem delovišču, ki določa, da na deloviščih, kjer hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev in samozaposlenih delavcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter določiti delavca, ki zagotavlja usklajeno izvajanje ukrepov, določenih s pisnim sporazumom. Ugotovila je tudi, da sta imeli obravnavani samozaposleni osebi pomanjkljivo ocenjena tveganja pri delu ter slabo opredeljene ukrepe za varno in zdravo delo na višini, na terenu pa brez osebne varovalne opreme za varovanje pred padcem v globino, ravno tako nista imeli izvedenega praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del na višini. Samozaposlitev sta oba delavca izvedla po daljši brezposelnosti.
Poškodovani samozaposleni delavec je glede na opustitev varnostnih ukrepov, ki so v neposredni zvezi z nezgodo, izpostavljen tudi odškodninski odgovornosti. Zavod za zdravstveno zavarovanje namreč v takih primerih od poškodovanca zahteva povrnitev stroškov zdravljenja po poškodbi in tudi plačano nadomestilo bolniškega staleža, za kar ima tudi popolno zakonsko podlago, je še dodal glavni republiški inšpektor Franc Rančigaj.
