Dokumentacija, ki smo jo pridobili v uredništvu, namreč nakazuje, da je oseba, zaposlena na Inštitutu za vode, ki je pripravljal javni razpis za idejni projekt zagotavljanja poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, pripravo tega usklajevala s celjskim podjetjem Hidrosvet. To je pozneje vstopilo v konzorcij, s katerim je ministrstvo aprila podpisalo pogodbo o izvedbi del poplavne varnosti v porečju Savinje.

Že sama sestava konzorcija, s katerim je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič po nastopu funkcije po hitrem postopku podpisal pogodbo, je vprašljiva. Nosilec konzorcija, podjetje Nivo eko, je namreč lani ustvaril vsega skupaj 1,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, leto pred tem pa le 253.000 evrov. Skoraj polovični lastniški delež tega podjetja obvladuje Klemen Senič, sin Danila Seniča. Ta je dolgoletni prvi mož celjske družbe Nivo, prek Nivoja investicij, katere lastništvo je pred časom prenesel na soprogo, pa obvladuje 22,12-odstotni delež v Nivoju eko. Drugi član konzorcija je skorajda bankrotirani celjski gradbinec CM Celje. Po podpisu pogodbe za poplavno varnost je družba julija sprožila postopek prisilne poravnave, na podlagi dostopnih podatkov pa je le še vprašanje časa, kdaj bo končala v stečaju. Najpomembnejši razlog, da je bil CM Celje sploh povabljen v konzorcij, je bil verjetno povezan z višino prihodkov, ki jo je zahteval razpis. Ti so morali v zadnjih nekaj letih v povprečju znašati najmanj 50 milijonov evrov na leto. Kot že rečeno, pa je med drugimi tretji član konzorcija Hidrosvet.

Po nedavnih ugotovitvah komisije za preprečevanje korupcije, ki je obravnavala sum korupcijskih ravnanj dveh nekdanjih direktorjev Inštituta za vode – Mitje Starca in Mitje Briclja – so nekateri zaposleni Inštituta za vode »razpise priredili določenim izvajalcem, konkretno gre za izvajalca Hidrosvet«. Iz pridobljene dokumentacije pa je razvidno, da se je direktor in 58-odstotni lastnik Hidrosveta Branko Skutnik več let dogovarjal z osebo, zaposleno na Inštitutu za vode (ne gre niti za Starca niti za Briclja), o razpisu za idejni projekt zagotavljanja poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Med drugim je ta oseba Skutnika vprašala, koga naj Inštitut za vode pozove k oddaji protiponudbe in ali izpolnjuje navedene pogoje, saj je treba v nasprotnem primeru razpisne pogoje popraviti. To se je pozneje tudi zgodilo.

Na javni razpis zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Savinje, ki je bil objavljen februarja letos, odpiranje ponudb pa je bilo v drugi polovici marca, je zaradi izjemno zahtevnih razpisnih pogojev, ki so bili pisani na kožo vodnogospodarskih podjetij, prispela le ponudba konzorcija. Kdaj je bila za projekt izdana bančna garancija in katera banka jo je izdala, na ministrstvu za kmetijstvo in okolje niso odgovorili. Po naših informacijah, ki nam jih ni uspelo preveriti, pa je bančno garancijo v višini dobrih štirih milijonov evrov Nivoju eko 19. aprila izdala Banka Celje. To je teden zatem, ko je Bogovič s konzorcijem podpisal pogodbo. Na vprašanje, ali so izdali bančno garancijo Nivoju eko in na kakšni podlagi je bila sploh izdana glede na to, da je podjetje lani doseglo le 1,5 milijona evrov prihodkov, v Banki Celje niso odgovorili, ker konkretnih poslov med banko in komitentom ne komentirajo. Mimogrede, poslovanje Banke Celje nadzoruje tudi celjski župan Bojan Šrot, ki tako kot Bogovič prihaja iz koalicijske stranke SLS. Ob podpisu pogodbe med ministrstvom za kmetijstvo in okolje aprila je Šrot dejal, da se je pri projektu začelo delati že leta 2008, ko so se na občini dogovorili, da bodo, čeprav so reke in vodotoki pristojnost države, sami prevzeli del iniciative za gradnjo protipoplavnih nasipov.

Kako se bodo odvijali dogodki v nadaljevanju, je težko napovedovati, saj na naša številna vprašanja na ministrstvu za kmetijstvo in okolje niso konkretno odgovorili. Med drugim nas je zanimalo, ali bodo zaradi skorajšnjega bankrota CM Celje, s katerim je konzorcij pravzaprav zadostil enemu od temeljnih pogojev razpisa o višini doseženih prihodkov, razpis razveljavili. Prav tako na ministrstvu niso neposredno odgovorili na vprašanje, kako komentirajo, da je Hidrosvet usklajeval razpisne pogoje za strokovno podlago za poplavno varnost Savinje, kar je med drugimi ugotovila protikorupcijska komisija. Po pojasnilih Bogovičevega ministrstva so konec maja v vednost prejeli osnutek poročila komisije za preprečevanje korupcije o ugotovitvah glede sumov korupcije Inštituta za vode za opravljanje storitev zasebnim izvajalcem. "Med izvajalci je omenjeno tudi podjetje Hidrosvet, za katero obstaja sum, da je posle pridobivalo na podlagi prirejenega javnega razpisa oziroma razpisov. Navedeni razpis ni posebej omenjen," so pojasnili na ministrstvu. Očitno pa se na ministrstvu sprenevedajo. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v našem časniku, je namreč razvidno, da so se tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje s podrobnostmi dogovarjanj Hidrosveta in osebe, zaposlene na Inštitutu za vode, seznanili že v začetku maja (takrat sta podatke pridobila protikorupcijska komisija in ministrstvo za notranje zadeve). Tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Vinko Stojnšek je potrdil naše informacije, da so prijavo prejeli, in dejal, da vodijo predkazenski postopek. Na vprašanja, ki smo jih naslovili na Skutnika minuli teden, nismo prejeli odgovorov. Danilo Senič je bil za komentar včeraj nedosegljiv, medtem ko nam s Klemnom Seničem ni uspelo navezati stika.