Večina se bo vselila takoj

Tako v Mariboru kot v Ljubljani je postelj za novince vsako leto več, število študentov, ki zanje zaprosijo, pa, kljub letošnjemu porastu v Ljubljani, vse manj. "Deloma je to povezano z večjo izbiro študijskih programov, ki so razporejeni po vseh študijskih središčih po Sloveniji, deloma z upadom populacije študentov, deloma pa z izseljevanjem absolventov zaradi spremembe pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov," je pojasnila vršilka dolžnosti direktorice v Študentskih domovih v Ljubljani Marjeta Jazbec.

Včeraj so tako v študentskih domovih že sestavili prednostno listo, kamor je uvrščenih 2273 študentov in študentk, kar predstavlja 63,5 odstotka vseh, ki so oddali prošnjo za bivanje v Študentskih domovih v Ljubljani. Ti se bodo lahko v sobe vselili do novega leta, preostala tretjina pa šele po novem letu.

A to je, glede na minula leta, majhen delež. Še pred dvema letoma je namreč drastično primanjkovalo prostih postelj v ljubljanskih domovih, in zato se je ob začetku študijskega leta vanje lahko vselila le četrtina vseh, ki so zaprosili za posteljo. Nekdanja direktorica Ksenija Preželj je pred časom povedala, da so običajno prejeli kakšnih 2000 vlog več, kot je razpoložljivih postelj. Ob začetku študijskega leta se je lahko vselilo približno 1000 študentov, preostalih 1700 pa se je vseljevalo vse do maja. Ali drugače, v študentske domove se je v minulih letih vselilo vsega skupaj 36 odstotkov študentov, ki so to želeli, toda oktobra le 12 odstotkov. Lani se je ob začetku študijskega leta lahko vselila slaba polovica študentov, ki so zaprosili za dom, predlani četrtina.

Januarja nov razpis

Tudi v Mariboru je za javne študentske domove zaprosilo kakšnih 60 študentov več kot lani, a direktorica Študentskih domov v Mariboru Lidija Divjak Mirnik prav tako predvideva, da jih bodo nemudoma vselili več in hitreje kot lani. Če so tako lani študente s prednostne liste povabili k vselitvi do začetka decembra, Divjak-Mirnikova predvideva, da jih bodo letos najkasneje novembra. Na prednostno listo bodo uvrščeni vsi, ki bodo izpolnjevali pogoje, je še zatrdila.

V dveh največjih študijskih središčih tako pričakujejo, da bodo januarja spet objavili nov razpis za študentske postelje. Potem ko bodo vselili vse študente s prednostne liste do konca leta, se bodo pojavile dodatne proste postelje. Približno 20 odstotkov novincev se namreč ne vseli v študentski dom, zdaj zasedene sobe pa se sprostijo, ko študenti diplomirajo in se izselijo. S tistimi, ki se bodo prijavili na januarski razpis, bodo zapolnili te proste sobe, hkrati se bodo nanj lahko prijavili zamudniki ali tisti, ki v prvem razpisu niso pravilno izpolnili vloge. Takih je bilo po besedah Jazbečeve okoli 300, kar je več kot v minulih letih. Razlog za to je gotovo v spremenjenem načinu oddajanja vloge, letos so namreč študentom prvič omogočili elektronsko oddajo. Zanimivo pa je, da se v nasprotju s pričakovanji direktorice veliko študentov ni odločilo za elektronsko vlogo, pač pa so raje oddali fizično vlogo, tako kot v minulih letih.

Na Primorskem gneča

Popolnoma drugačna slika je na Primorskem, kjer letos vsaj polovica študentov ne bo dobila postelje v študentskem domu. Potrebovali bi vsaj še 600 dodatnih ležišč, je rekla direktorica Astrid Prašnikar. "Vsako leto prejmemo skupno 1800 vlog za študentske, dijaške domove ter za subvencije pri zasebnikih, razpoložljivih zmogljivosti pa je približno 1300 - od tega le 223 ležišč v javnih domovih. Približno 500 študentov se torej vsako leto nastani pri zasebnikih brez subvencije," je rekla.