V novo knjižnico lahko Moravčani vstopajo že od začetka prejšnjega tedna. Knjižničarka Katarina Peterc zagotavlja, da nihče ne more skriti navdušenja, marsikdo po njenih besedah pri vstopu pošteno zajame sapo in občudujoče zavzdihne, da v teh kriznih časih nova knjižnica, ki so si jo tako dolgo želeli, presega vsa pričakovanja.

"Razlika med novo in staro knjižnico je v njeni prisrčnosti, prostornosti in urejenosti, saj se razprostira na kar 200 kvadratnih metrih površin. Prej smo se stiskali na 46 kvadratnih metrih in s knjigami zapolnili tudi vse okenske police. Med regali smo imeli en sam stol in so se bralci seveda morali kar naprej umikati izposojevalcem knjig. Tudi kadar sem želela pospraviti kakšno knjigo, sem jih morala najprej prestaviti vsaj 20," našteva knjižničarka, ki že več kot desetletje dela tri dni na teden v moravški enoti, dva dni pa v matični domžalski knjižnici.

"Brez prostovoljcev bi knjižnico težko preselili, četudi je ta v sosednji ulici," nadaljuje knjižničarka in pojasni, da so ji prostovoljci pomagali knjige in drugo gradivo zložiti v več kot 400 kartonov. Te so morali odnesti do prikolice po strmih in zavitih stopnicah, knjige iz kartonov pa v novi znova razložiti na lepše police. Brez prostovoljcev ne bi šlo, je prepričana in doda, da sta prostovoljstvo in prijaznost v Moravčah še zelo razširjena. Ker ima težave z internetom, se je, denimo, takoj našel tudi prostovoljec, ki je "posodil" svojega brezžičnega. Sicer pa imajo zdaj v knjižnici tudi za uporabnike kar tri računalnike.

Da so ljudje v Moravčah nasploh zelo prijazni, pa zgovorna knjižničarka pojasni še z nevsakdanjo osebno statistiko. "V enajstih letih sem imela pri delu v Moravčah le dva omembe vredna konflikta, v Domžalah pa se ti dogajajo vsakodnevno." Pravi tudi, da Moravčani - tako mladi kot stari - radi berejo, in to kar vse po vrsti. V krajevni knjižnici imajo na razpolago več kot 22.000 enot knjižničnega gradiva, ki ga sproti dopolnjujejo, saj vsak teden prinese kovček novega gradiva.