Ekipo sestavlja trideset nadobudnih študentov

Del te hitre študentske karavane so tudi študenti strojništva iz Maribora. "Naša ekipa zdaj obstaja dve leti, pred tem so študentje iz Slovenije že izdelali en dirkalnik, a je zadeva zamrla za pet let. Zdaj pa pripravljamo tudi že novi dirkalnik za prihodnje leto," je povedal dosedanji vodja projekta Dino Florjančič. Na dosedanjih treh dirkah, v Silverstonu, Hockenheimu in Zeltwegu, jim je enkrat uspelo priti na deseto mesto, dvakrat pa so odstopili zaradi tehnične napake. "Enkrat nas je ustavila zlomljena obesa kolesa dobrih 300 metrov pred ciljem, enkrat pa se nam je, verjetno zaradi vibracij, iztaknila pletenica za sklopko," je pojasnil Florjančič.

Mali dirkalnik je v celoti njihova konstrukcija, v ekipi dela vsega skupaj 30 študentov, ki so morali sami skonstruirati in narisati načrte za sestavne dele, v veliko pomoč pa so jim potem seveda različni izdelovalci in mojstri, ki so jim pomagali te dele tudi narediti. A ne vseh. "Običajno nam dajo različna podjetja možnost, da pri njih ustvarjamo in se ubadamo z izdelavo sestavnih delov. Na dirki, ki sicer ni takšna prava dirka, kot bi si predstavljali, vse skupaj traja ves teden, različni strokovnjaki v komisiji pa preverjajo konstrukcijske rešitve, izdelavo, držati se moramo predpisov in podobno. In v tem delu zares uživamo, saj je v takem projektu treba združiti znanje različnih vej strojništva," pravi Florjančič.

V 3,5 sekunde do 100 kilometrov na uro

Mali dirkalnik, ki tehta 210 kilogramov (cilj vsake ekipe je seveda izdelati čim lažji in predvsem čim bolj zanesljiv štirikolesnik), poganja Hondin motociklistični agregat CBR 600, ki so mu morali moč z okoli 120 konjičev z omejevalnikom zraka zmanjšati na 85. Zato so morali korenito poseči tudi v notranjost motorja, dodali so mu robotiziran menjalnik (ohišje menjalnika je delo študentov), sami so izdelali izpuh, šasijo iz aluminijastih cevi, iz ogljikovih vlaken pa so denimo narejeni karoserija, sedež, volan, obese koles.

Ves projekt je vreden okoli 100.000 evrov, sam dirkalnik pa jih je stal okoli 50.000. Zato so mladi konstruktorji hvaležni vsem sponzorjem, teh je v projektu okoli 40. "Cilj tega projekta je poleg nabiranja znanja pri konstrukciji in izdelavi tudi učenje odgovornosti, ekipnega dela in predvsem, da se naučiš hitro in pravilno odzivati na različne težave. Teh pa nam vsaj v začetku z dirkalnikom ni manjkalo," pravi Florjančič. Mali izstrelek na kolesih namreč od nič do 100 kilometrov na uro pospeši v vsega 3,5 sekunde, največja hitrost znaša 150 kilometrov na uro, a na dirkah imajo na voljo precej bolj zaprte steze, kjer dosegajo največ 100 kilometrov na uro. Vsa dirka, ki je le ena od disciplin, ki na koncu prinesejo skupni rezultat, je dolga 22 kilometrov, odpeljeta jo dva voznika, poraba goriva pa ni zanemarljiva, na dirko porabijo 3,7 litra, kar znaša v celoti okoli 18 litrov na 100 kilometrov. Dirkača, ki sta vozila letos, sta bila Aleš Jurjec in Denis Valentan, a zdaj počasi z novim dirkalnikom prihaja tudi nova generacija študentov konstruktorjev.