Gre sicer za predlog, ki sam po sebi ni sporen, obrvi javnosti pa so se privzdignile predvsem zaradi kombinacije imenovanj vseh direktorjev in komandirjev ter hkratne odprave avtonomne komisije pri imenovanju generalnega direktorja policije, ki bi direktorjem in komandirjem podeljeval mandate. Brez avtonomne komisije, ki mora potrditi ministrovega kandidata za generalnega direktorja policije, se namreč lahko precej hitreje pojavi dvom o prevelikem neposrednem vplivu politike na generalnega direktorja policije. Na ministrstvu so se zato delno odzvali in imenovanje policijskih direktorjev in komandirjev črtali iz predloga zakona. Mandatno imenovanje so v nastajajočo zakonodajo na ministrstvu uvrstili še v času nekdanje ministrice Katarine Kresal, s takšno ureditvijo pa se je strinjal tudi Sindikat policistov Slovenije. Notranji minister dr. Vinko Gorenak, ki je bil v tistem času še opozicijski poslanec, se s sindikati in Kresalovo takrat ni strinjal, vendar so ga, kot pojasnjuje, policijski strokovnjaki in sindikalisti kasneje prepričali, da se moti. "Določba je ostala v zakonu, zdaj pa mi tisti, ki so to določbo spisali, očitajo poskus vplivanja na imenovanje policijskih vodij in s tem čistko v policiji. No, zdaj smo se poenotili in sporni člen črtali iz predloga zakona," je že drugi preobrat včeraj pojasnil Gorenak.

V predlogu kljub zadnjim spremembam ostajata tako sporen način imenovanja (in razrešitve) generalnega direktorja policije brez soglasja avtonomne komisije kot tudi zmanjšanje samostojnosti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki se med drugim ukvarja tudi z najhujšimi oblikami gospodarskega kriminala. Ta ima po še veljavni zakonodaji svojega direktorja, ki je dolžan le enkrat na leto poročati notranjem ministru, NPU pa je opredeljen kot strokovno in operativno samostojna enota, ki si znotraj zakonskih okvirov sama izbira, katere primere bo preiskovala. V predlogu nove zakonodaje pa se vloga NPU bere le še kot nekakšen opis sektorja znotraj kriminalistične policije, ki izgublja precej avtonomije, saj bo po novem generalni direktor policije z internim aktom določil, katere preiskave sumov kaznivih dejanj naj NPU prevzame. Gorenak v tem ne vidi ničesar spornega in trdi, da bo NPU vrhunsko usposobljena enota kriminalistične policije. "Njegovih nalog pa ne bo predpisoval zakon, ker se trendi v kriminalu spreminjajo, ampak bo o njih odločal generalni direktor policije," svoje videnje o zmanjšanju samostojnosti NPU pojasnjuje notranji minister. O noveli zakona o državnem tožilstvu na notranjem ministrstvu še ne govorijo, saj je predlog še v pripravi, iz tožilskih vrst pa je mogoče neuradno slišati zaskrbljenost, da naj bi podobna usoda kot NPU (zmanjšanje samostojnosti) najverjetneje doletela tudi specializirano državno tožilstvo.

Notranji minister, ki zavrača očitke o političnem podrejanju policije in tožilstva, je včeraj zagotovil, da bo kandidata za generalnega direktorja policije vladi predlagal še pravočasno (na javni poziv se je odzvalo šest kandidatov), po trenutnem zakonu, in torej ne bo zavlačeval do spremembe zakonodaje. Kar pomeni, da bo o njegovem favoritu presojala tudi avtonomna komisija. "Čakam le, da državnotožilski svet imenuje svojega predstavnika v tričlansko komisijo, ki bo odločala o kandidatu, ki se je prijavil na razpis in izpolnjuje pogoje," pravi Gorenak. Sprememba zakonodaje bi sicer lahko še vedno prišla v poštev v primeru imenovanja naslednjega generalnega direktorja , če bi bilo mnenje komisije negativno in bi se imenovanje prvega policista v državi zavleklo vse do uveljavitve nove zakonodaje.