Dvanajstega februarja 2009 se je v neposredni bližini državnega zbora dogajala prava drama. Pred vhodom v parlament se je okoli 11. ure s črnim audijem ustavil Veršič in policistu, ki je varoval vhod, povedal, da ima v avtu bombo. Malo je počakal, potem pa odpeljal proti Prešernovi cesti. Policijske patrulje so se pognale za njim in ga na Prešernovi v neposredni bližini Mladike, kjer ima svoje prostore ministrstvo za zunanje zadeve, tudi ustavile. Veršič je ostal v avtu in grozil, da se bo razstrelil, zato so možje postave zaprli ulico. Poklicali so policijskega pogajalca in po krajšem času je možakar le izstopil iz avta in se predal. Specialna enota policije se je takoj lotila pregleda njegovega audija, pri čemer ji je pomagal tudi za takšne primere izurjen službeni pes. Peklenskega stroja niso našli, je pa bila v avtu posoda z dobrimi tremi litri bencina. Pregledali so tudi voznika, a tudi on pri sebi ni imel eksploziva ali drugih nevarnih snovi.
Prepričan, da se mu je zgodila krivica
Veršič je bil leta 2008 obsojen na dve leti zapora zaradi goljufije. Trdi, da po nedolžnem. Menda je leta 1998 ustanovil podjetje za gradnjo ekoloških hiš v Bosni. Ko se je pojavil interesent za odkup tehnologije za gradnjo teh hiš, se je odločil, da z njim sklene posel. Veršič je trdil, da mu kupec potem sploh ni izplačal kupnine, medtem ko je kupec zatrjeval, da jo je, in to na roko, zato je Veršiča prijavil policiji. Kakor koli, Veršiča so spoznali za krivega in na dan, ko bi moral na prestajanje kazni, se je oglasil na uredništvu mariborskega časnika Večer ter napovedal, da bo v zaporu zaradi krivice, ki se mu je zgodila, gladovno stavkal. V zapor tistega dne ni šel, se je pa dva dni pozneje, 12. februarja 2009, odpeljal na Šubičevo in Prešernovo ter dodobra zaposlil policiste. Še prej je telefoniral na Večer in dejal, da preklicuje gladovno stavko in da ima v avtu bombo. Dejal je, da jo bo sprožil, če mu ministrstvo za pravosodje ne bo odgovorilo na nekatera vprašanja, ki jih je nekaj dni prej naslovil nanj. Uro pozneje je spet poklical Večerovo novinarko Vesno Lovrec in ji naročil, naj specialcem pove, da bo sprožil, ko ga bodo vklenili. To se potem ni zgodilo.
O hišah ne duha ne sluha
Veršičevo ime se je pred časom pogosto omenjalo v zvezi z raznimi nepremičninskimi goljufijami, katerih žrtve so bili lahkoverni Slovenci. Znana je zgodba ženske, ki je v nagradnem žrebanju zadela hišo podjetja Eurovila, katerega lastnik je bil prav Veršič. Čeprav je (ne)srečna dobitnica nato kupila zemljišče, si uredila vsa dovoljenja za gradnjo nepremičnine in podjetju nakazala tudi manjši znesek denarja za plačilo projektov in načrta, od hiše ni bilo ne duha ne sluha, zaradi česar je bil Veršič obsojen na pogojno kazen. Na podoben način si je menda privoščil slovenskega poslovneža v povojni BiH, kjer je znova organiziral igro na srečo z glavnim dobitkom montažno hišo. Nasedli so mu tako Slovenec kot množica kupcev srečk, saj Veršič nikoli ni postavil hiše.
Veršič je včeraj na vprašanje, ali je zaposlen, odvrnil, da ne, da pa pripravlja ekipo, ki se bo ukvarjala z razvojem novih delovnih mest. Preživlja se tudi s projekti za avstrijska podjetja in s prodajo svoje knjige, je razložil strojni tehnik po izobrazbi. Na predobravnavnem naroku sta tožilstvo in obramba predlagala zaslišanje različnih prič, med drugim psihiatra dr. Jožeta Jakopiča, ki je, kot smo neuradno izvedeli, ocenil, da je bil Veršič v času kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven. Zagovornica Tina Kikelj je tudi predlagala, naj zadevo preuči izvedenec kemične ali druge ustrezne stroke. Ocenil bo, kakšne bi bile lahko posledice, če bi bencin, ki so ga našli v obtoženčevem avtu, prišel v stik s katero drugo snovjo, na primer z ognjem.