Večina ob šolskih poteh

V praksi varna točka deluje tako: otrok v težavah opazi belo-modro nalepko smejoče se hišice in se vanjo zateče. Če je to cvetličarna, je tam cvetličarka, ki je usposobljena tudi za pomoč otrokom. "Pozorna je na otroka, ki se zateče k njej, ga nagovori in poskuša ugotoviti, v kakšni težavi se je znašel," je dejala Alja Otavnik, vodja projekta Varne točke v Unicefu Slovenije. Ključni namen varnih točk je ugotoviti, ali lahko težavo uslužbenec reši sam ali pa je nujna strokovna pomoč. Prostovoljec v tem primeru ve, kako ukrepati in kateri strokovni službi posredovati določeno težavo.

V ta namen pripravljajo izobraževanja, kjer prostovoljce v teoriji seznanijo z različnimi situacijami in z znaki, na katere naj bodo pozorni, če se k njim zateče otrok. Z igro vlog te situacije izobražujoči se prostovoljci tudi odigrajo. "Tudi za nas je to odličen trening. Vsak odigra po svoje, zgodba se zapelje v neke čisto nove scenarije, vsi pa se iz tega zelo veliko naučimo."

Večina varnih točk se nahaja ob šolskih poteh. Razlog je preprost. Po besedah izvršnega direktorja Unicefa Slovenije Tomaža Bergoča se namreč medvrstniško nasilje največkrat dogaja na poti v šolo, kjer je nadzor odraslih najmanjši. Pogosto se zgodijo kraje mobilnih telefonov, denarnic ali zbadanja.

Letos 41 hujših primerov

V letošnjem letu so našteli 41 težjih primerov, ko je morala posredovati policija ali center za socialno delo. Imeli so celo primer suma spolne zlorabe pa tudi otroka, ki je taval po mestu in si ni upal vrniti domov. V takšnih zgodbah vključijo strokovnjake. "Vseh obiskov je mnogo več. Predvsem tistih bolj radovedne narave, ki jih posamezne varne točke ne beležijo," je dejala Otavnikova.

Varna točka mora imeti vsaj kakšen stol, še bolje pa prostor, kamor se lahko otrok umakne in kjer se lahko uslužbenec z njim pogovori. "S tem otroku ponudimo, da se zateče na mesto, kjer ni takoj vidno, da je iskal pomoč," je razložila Otavnikova. "Nekdo, ki mu je nerodno in nima poguma ali ne želi, da bi drugi vedeli za njegovo stisko, lažje vstopi v cvetličarno kot v kakšno posebno ustanovo."

Zadnji mesti, kamor so se varne točke razširile, sta Idrija in Šentjur, za jeseni pa v Unicefu Slovenije pripravljajo tudi odprtje mreže varnih točk v Kopru. "Če otrok ne bomo nenehno opozarjali, kaj vse jim je na voljo, ne bodo uporabljali ne varnih točk ne anonimnih telefonov. Cilj vseh nas, ki skrbimo za zaščito otrokovih pravic, je, da otrokom čim bolj približamo oblike pomoči, na katere se lahko obrnejo," je povedala Otavnikova. Vsekakor pa je po njenem mnenju ključna medsebojna pomoč.