Kar velja za miši, ni nujno, da velja za ljudi

Kot da ne bi bilo dovolj vsakdanjih skrbi, ki jemljejo spanec mnogim ljudem, je zdaj udarila še medicina. Ameriška znanstvena revija Science Translational Medicine, ki izhaja v Washingtonu, je objavila strokovni članek z vznemirljivim sporočilom, da so motnje spanja lahko zgodnje znamenje in napoved alzheimerjeve bolezni. Ob vseh zavoženih poskusih politike, da splavamo iz težav, in prav nič rožnatih obetih za prihodnost, zdaj še to… A ne pustite se prehitro prestrašiti, zadeva nikakor ni tako daleč, da bi bili lahko v skrbeh za svoje možganske sposobnosti, če vaša noč ni prav dolga, če težko zaspite ali če se med spanjem pogosto prebujate. Take težave na splošno tarejo vsaj tretjino človeštva in strokovnjaki jih delijo v 85 vrst. Ne glede na to je strokovni članek v ugledni washingtonski reviji dokaz, da znanost pospešeno išče vzrok za nastanek bolezni, ki je dobila ime po nemškem nevrologu Aloisu Alzheimerju in je pri ljudeh, starejših od 65 let, najpogostejši vzrok demenc. Bolezen je znana več kot sto let, vzroki zanjo še ne.

Ameriški strokovnjaki, ki so objavili to odkritje, so raziskave delali le na miših. Pri tistih, ki so imele moten spanec, so v možganih našli skupke spremenjenih beljakovin, za katere je znano, da spremljajo upadanje možganskih sposobnosti in demenco. Miši, ki so podnevi spale po 40 minut v eni uri, so po nastanku takih skupkov spale samo 30 minut. Nevrolog dr. David Holtman, profesor na washingtonski univerzi, je ob tem dejal, da bi bilo v primeru, če bi se odkritje potrdilo tudi pri ljudeh, to dragoceno opozorilo pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Med prvimi, ki so se javno odzvali na strokovno poročilo, so bili britanski znanstveniki. Dr. Marie Janson z Britanskega centra za raziskovanje alzheimerjeve bolezni se je zavzela za več raziskav, ki bi potrdile odkritja o motnjah spanja pri miših in tudi pri ljudeh.

Kaj bodo prinesle prihodnje raziskave, je težko napovedati, predvsem pa ni nujno, da tisto, kar velja za miši, velja tudi za ljudi. Psihiater mag. Aleš Kogoj, vodja enote za gerontopsihiatrijo Psihiatrične klinike Ljubljana, pravi: "Nikoli še nisem slišal, da bi bile motnje spanja lahko zgodnji znak alzheimerjeve bolezni. Starejši ljudje na splošno manj spijo, poleg tega je vzrokov za slabo spanje veliko." Glede na to, da je v Ameriki že zdaj več kot pet milijonov ljudi z alzheimerjevo boleznijo in da naj bi jih bilo po ocenah leta 2050 že štirinajst milijonov, zbolevajo pa tudi slavni in bogati ljudje, kakršen je bil na primer bivši predsednik Ronald Reagan, je znanstveni izziv za odkrivanje vzrokov te bolezni toliko večji. V Sloveniji ocenjujejo, da je ljudi z demenco več kot dvajset tisoč. Ker bolezen pustoši po možganih vse večjega števila ljudi, lahko tudi v naši državi pričakujemo, da bo staranje prebivalstva prineslo še več bolnikov.

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)