Tako kot so nekateri zasvojeni s kavo in sploh ne morejo brez nje, so nekateri zasvojeni s čajem. Pijejo ga po večkrat na dan in ga zelo pogrešajo, če ga ni na voljo. Veliko privržencev čaja je predvsem v Veliki Britaniji, na Kitajskem, v severni Afriki, Rusiji in na Japonskem, kjer je pitje čaja povezano s posebnim obredom. Nasploh pa velja, da je čaj najbolj priljubljena pijača na svetu. Nekdaj so ga imeli za zdravilo in veljalo je, da je uživanje pravih čajev priporočljivo samo ob nekaterih zdravstvenih težavah. Nedvomno pomaga proti utrujenosti, osvežuje, povečuje zbranost ter krepi življenjsko moč in spomin.

Kje se začenja zgodba o čaju, ni še povsem pojasnjeno. Nekateri menijo, da so ga odkrili na Kitajskem, drugi pravijo, da v Indiji. Budistični svečeniki naj bi seme čaja prenesli leta 805 na Japonsko, še prej pa naj bi spoznali čaj v Tibetu. V Evropo so ga pripeljali Nizozemci leta 1610 (po nekaterih podatkih naj bi se to zgodilo že stoletje prej) z Japonskega. V Veliki Britaniji so ga okusili leta 1637, Francozi leto za tem… V Rusiji naj bi ga takrat že poznali, imenovali so ga "chai", od tod tudi naša beseda čaj.

Čaj "raste" na čajnem grmu. Pripravljajo ga iz listov čajevca, nikdar iz cvetov ali plodov. Liste obirajo večinoma ročno, pri tem pa obiralci pazijo, da se lističi ne poškodujejo. Za najboljši čaj so potrebni mladi lističi in popki, zato se obiralci držijo pravila: dva lističa in popek.

Čajevec prave starosti da približno pol kilograma svežih lističev na leto, iz tega pa dobijo 125 gramov predelanih lističev. Obstajajo izračuni, da naj bi bilo glede na svetovno porabo čaja na svetu več kot devet tisoč milijonov čajnih grmov. Eno največjih območij na svetu, kjer gojijo čaj, je Asam v severovzhodni Indiji. Čaji iz teh krajev so zelo močni in imajo dobro aromo. Darjeeling je območje nasadov čaja v severni Indiji, na pobočjih Himalaje, znano po vrhunski kakovosti.

Od samih listov in tudi od območja, podnebja, nadmorske višine, sestave tal, kjer ta rastlina raste, sta odvisna aroma in okus čaja. Pomemben je tudi postopek predelave listov. Strokovnjaki ločijo glede na to več kot 1500 vrst čaja. Osnovna sta dva tipa: črni in zeleni, ki nastaneta z različno predelavo listov. Za črni čaj, ki je črne barve, močnega vonja in trpkega okusa, liste fermentirajo. Zeleni čaj, ki je zeleno rumene barve in bolj grenak, povsem "zeliščarski", ni fermentiran. Obstaja še neki vmesni tip čaja - rdeči polfermentirani čaj, ki združuje značilnosti obeh osnovnih tipov. Ljubitelji čaja so izbirčni in se večinoma odločajo za natančno določeno vrsto čaja.

Kje hranimo čaje in kako jih pripravljamo

Ni vseeno, kako čaj pripravimo, pomembno je vse od čajnika do serviranja, prav tako količina. Čaj ne bo močnejši, če bodo čajni lističi dlje v vodi, ampak če bo teh več. Če bomo čaj prekmalu precedili, ne bo imel polnega okusa.

Zeleni čaj ni zahteven glede shranjevanja. Lahko ga imamo spravljenega v steklenih ali keramičnih, seveda dobro zaprtih posodah.

Črni čaj ne prenese svetlobe in zraka, zato ga hranimo v hermetično zaprti kovinski škatli.

Tudi najboljši in najdražji čaj vas bo razočaral, če bo pripravljen brez ljubezni in napačno. Zato je pripravljanje čaja umetnost, ki ima nekaj pravil, in ta moramo upoštevati.

1. Čaj mora biti močan, zato ga vzemite za skodelico skoraj zvrhano čajno žličko, kadar je v lističih, ali do roba polno čajnega drobirja.

2. Uporabljajte le svežo vodo iz vodovoda in, če se le da, posodo iz bakra, nerjaveče pločevine ali emajlirano, v nobenem primeru pa ne aluminijaste. Ko voda zavre, jo še vrelo prelijte prek čaja.

3. Odločujoč za čaj je čas, ko pustimo lističe v vreli vodi. Če jih boste pustili v njem tri minute, se bo sprostil poživljajoči tein, med temi in petimi minutami pa še pomirjajoči tanin. Bodite pozorni na to, da boste pripravljali čaj vedno v isti posodi, če morete, uporabljajte za klasične čaje eno in za aromatizirane drugo posodo.

Pa še to: nikoli ne pomivajte posode za čaj s sredstvi za pomivanje, temveč le z vročo vodo.