Kakšno breme nosite zaradi slovitega priimka?
Ayrton je bil zame najboljši dirkač svojega obdobja. Dejstvo, da je osvojil tri naslove svetovnega prvaka, mi ne pomaga prav veliko, saj ljudje nenehno primerjajo njegove dosežke z mojimi. Po drugi strani pa mi je prav sloviti priimek precej olajšal delo, predvsem pri iskanju sponzorjev. Ti so me podprli v veliki meri, kar moramo pripisati dejstvu, da brazilska podjetja zaradi gospodarskega razcveta države dobro poslujejo.
Ali so vam kdaj očitali, da vam je uspelo samo zaradi priimka?
Tudi to se je dogajalo. Toda v dirkaškem svetu običajno uspeh določajo rezultati. V formuli 1 ne moreš uspeti brez hitrih časov na stezi. Pa če ima človek še tako slaven priimek, kot ga imam jaz.
So pričakovanja brazilske javnosti visoka?
Formula 1 je v Braziliji zelo priljubljena. Na žalost pa Brazilcem nekaj pomeni le zmaga. Očitno so javnost razvadili predhodni brazilski prvaki (Emerson Fittipaldi, Nelson Piquet in Ayrton Senna, op.p.) ter Rubens Barrichello in Felipe Massa, ki sta bila naslovu zelo blizu. Ne bi se strinjal z Massovo izjavo, da je od brazilskih športnikov huje le še nogometašem. V nogometu se namreč krivda porazdeli med več ljudi, medtem ko v formuli 1 s prstom mirno pokažejo le na eno osebo.
Nam na kratko opišete vaš program treninga?
Bolj ali manj treniram tako kot profesionalni športniki. Dopoldne opravim trening z utežmi, popoldne je na vrsti aerobni del. V času dirkaškega vikenda se seveda prilagajam. Ob četrtkih grem običajno le kolesarit, če seveda nimam preveč dela z mediji. Tudi ponedeljki niso dobri dnevi za treniranje, predvsem kadar dirkači tekmujemo na oddaljenih prizoriščih, kot sta Avstralija, Kanada...
Ali so resnične trditve, da dirkači med dirko precej bolj kot izpušne pline vonjate karbonski prah iz zavor?
Formula 1 ni ravno šport, ki bi prizanašal našim pljučem. Izpušni plini so moteči predvsem pri daljši vožnji za konkurentom. Res je, karbonskega prahu je dejansko toliko, da so naše nosnice po dirki črne. Ne smemo pa se preveč pritoževati, saj je bilo včasih - predvsem zaradi azbesta - precej slabše. Osebno na leto opravim dva zdravniška pregleda in upam, da na stara leta zaradi tega ne bom imel težav.
V dosedanji karieri ste preizkusili različne dirkalnike. Katere ste najraje upravljali?
Znano je, da sem vozil formulo 3, dirkalnike serije Le Mans, celo Ayrtonov lotus iz sezone 1986, a najzabavnejša mi je bila vožnja z dirkalniki serije GP2. Gre za težke, gmotaste dirkalnike, ki podrsavajo precej bolj, kot se zdi.
Koliko znaša vaša najvišja izmerjena hitrost?
Nekateri dirkači svojih rekordov niso dosegli na stezah formule 1. Honda je pred leti s predelanim dirkalnikom naskakovala 400 km/h. Moj rekord je še vedno ta iz Monze, in sicer 347 km/h, kar je približno 95 metrov na sekundo.
Kako komentirate Grosjeanovo povzročitev množičnega trčenja v Spaju in kazen dirke prepovedi?
Posnetek nesreče sem pogledal le bežno. Ni sporno, da je zamenjal smer vožnje, vendar se moramo zavedati, da bi do takšne nesreče prišlo tudi zaradi okvare dirkalnika. Spomnimo se, da je pred leti Luciano Burti poletel prek ferrarija Michaela Schumacherja zaradi Nemčevih težav z menjalnikom. Naloga komisarjev dirke je nadzorovati obnašanje dirkačev na stezi in delo vsekakor ni . Nihče si ne želi, da bi jo kdo skupil po nepotrebnem.
Kaj počnete po končani sezoni?
Dirkanje na najvišji ravni je tako zelo stresno, da po končani sezoni dirkači kar nekaj časa ne želimo videti bolidov formule 1. Zmotno je prepričanje, da jih potrebujemo za ohranjanje forme. Sam se običajno udeležim le dirk z gokarti. Pomembno je le ohranjanje telesne pripravljenosti, zato se v celoti posvetim treningom, torej fitnesu in aerobnim vajam.