Umetni dež, ki ga je iz pipice nad Prešernovim trgom zagotavljal v prejšnjih sezonah, je tokrat izostal. "Ker so na koncu meni osebno izstavili 700 evrov računa za vodo," pojasni in ponudi drugo domislico podobne logike. Bazen s čisto vodo, ki bi plaval sredi Ljubljanice in v katerem bi se ljudje lahko kopali. In seveda mu košarkarji, ki so imeli na dan pogovora turnir v parku Zvezda, nikakor niso ustrezali.
Zakaj ti košarkarji ne spadajo v mesto?
Ker spadajo v BTC.
Kako se to razsoja?
Še vedno sem privrženec teorije Primoža Lorenza, da je treba v Stari Ljubljani ponujati bolj komorne stvari. Zdi se mi preprijazen del mesta za košarko. Ti kandelabri z reflektorji in te parabole žoge niso za sem.
Mar ne gre bolj za to, da bi se vsak rad predstavil v središču mesta?
Če gre za to, potem pa ja. Seveda so možni tudi buldožerji. Absolutno.
Verjetno bi bil prispevek k napredku človeštva večji, če bi vaši modeli goli pozirali v BTC?
Odlična ideja. Hvala za njo. Riskiram. Naslednje leto grem v BTC.
Del česa so slikarski manevri, ki jih organizirate v starem delu mesta ob večerih?
Del tradicije, ki se je začela dogajati z Lorenzem. Treba je ljudi naučiti videti, ne pa samo gledati. Da jim postane jasno, kako se v galeriji do figure sploh pride. V Portorožu na pomolu, kjer prav tako rišejo portrete, do tega pač ne morejo priti. Učimo prvih plesnih korakov, bi se reklo.
Mar ni z umetnostjo tako, da fascinira?
Da, vendar pa ljudje ne poznajo osnov. Glede na izkušnje, ki jih imam, je tako: če se riše akt, ljudje gledajo samo figuro, ne pa to, kaj kdo riše, tako da cilj, ki ga imam, potem morda niti ni dosežen.
Imamo torej središče mesta, v katerem se tipom cedijo sline za ženskami, ki hodijo mimo, vi pa sem postavite goli model in vzpostavite povsem drug kontekst. Mar ni že to, da se ljudje soočijo s tem, precej soliden dosežek?
Seveda. Opazijo figuro kot tako in je celo mogoče, da ugotovijo, da gre za likovni motiv, pa čeprav gredo ljudje običajno na prvo žogo. Ko na listek napišem "pavza", gledajo na uro, počakajo in potem gledajo naprej. Ljudje čakajo nadaljevanje predstave. Predlanskim je prišel gospod iz hotela Union, Američan na vozičku, ki nas je gledal štiri ure. V 15 letih smo zadevo ponovili ogromnokrat.
Koliko časa imate šolo?
Štiriintrideset let. Od leta 1978. Šole sem se lotil v drugem letniku akademije, s programom katere tako in tako nisem bil zadovoljen. Obenem je kolegica, ki je kandidirala za vodenje tečaja na srednji gradbeni šoli, zbolela in sem jo nadomestil. Tako se je začelo. Z gradbeno šolo sem sodeloval sedem let.
Je kak tečajnik postal močan slikar?
Seveda. Nekateri učijo na akademiji.
Ali zanimanje za risanje in slikanje raste, pada ali stagnira?
Ves čas hočem imeti majhno skupino, ker izvajam individualen pristop. Kar je za nekoga super, za koga drugega ni dobro. Predvsem gre za "videti" in ne samo za "gledati".
Je likovništvo ljudem morda vedno bolj ali manj zanimiva reč?
Zdaj so računalniki. Ena od mojih študentk je imela na Švedskem v arhitekturnem biroju neko prakso, kjer je peš, torej ročno, narisala drevo. Okoli nje se je zbral cel biro v čudenju, da zna narisati drevo, čeprav je bilo to trikrat hitreje kot klikati na računalnik. Ljudje se bodo prej ali slej naveličali predvidenih črt. Je pa to še vedno rdeča nit podzavesti. Še vedno se jih prime in dotakne. To vidim, ko v živo slikam koncerte. Včasih sem mislil, da jih pri tem motim. Da sem ekshibiconist. Fino je, ko vidim, da ljudje zadevo sprejemajo. Je pa neka gospa v Gornji Radgoni prav tako rekla, naj umaknem drvarnico pred odrom, ker jo moti.
Se vam na javnih urah slikanja dogajajo kakšni huliganizmi?
Tudi. Lansko leto sta dva motorista, ki sta se peljala mimo, zagrabila model za rit.
Kako se odločate za moške ali ženske modele?
Najprej začnemo z moškim, zdaj je ženski model, včasih pa imam tudi oba skupaj.
Zakaj je nujno, da je model gol?
Zato, ker vsaka dodatna linija moti. Obleka ni vselej usklajena s telesom in za vsak nart, zapestje, rebro, bedro, komolec je pomembno, kako se neki rokav poleže. Zato moraš najprej obvladati notranjo zgradbo. Če je rokav naguban, mora biti narisan tako, da je zguban realno, do tega pa ne prideš, če ni pravega znanja o telesu.
Kaj pa erotični moment?
Sam se ga zavedam, vendar pa zanima predvsem druge. Jaz sem v življenju preskrbljen.