Toda dejansko gre za več kot spojitev, saj so s sklepom oba javna zavoda temeljito reorganizirali, popolnoma spremenili sestavo sveta zavoda in razrešili oba direktorja ugašajočih javnih zavodov. Hkrati so na vladi tudi že ustanovili nov javni zavod Študentski dom Ljubljana, na čelo katerega bodo imenovali novega direktorja. "Študentski domovi so do zdaj kvalitetno opravljali svoje delo in ne vidimo razloga za take strukturne posege v zavod, kot jih je sprejela vlada," so se odzvali na Univerzi v Ljubljani.
"Nesprejemljivo je, da nimamo predstavnika v svetu zavoda"
V novem svetu zavoda bo odslej le pet članov, je povedal Borut Rončević, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za znanost in visoko šolstvo. V njem bodo trije predstavniki ustanovitelja, torej imenovani s strani vlade, en predstavnik zaposlenih in en predstavnik Študentskega sveta stanovalcev. Vse od leta 1991 je sicer svet zavoda Študentskih domov v Ljubljani sestavljalo devet članov (od tega tri imenuje vlada, po enega Mestna občina Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Študentski svet stanovalcev in ljubljanska študentska organizacija, dva pa sta bila predstavnika delavcev zavoda). Svet zavoda Doma podiplomcev je do zdaj sestavljalo pet članov (tri je imenovala vlada, po enega pa zaposleni in Študentski svet stanovalcev). Na Univerzi v Ljubljani so nad tem presenečeni. "Nesprejemljivo je, da Univerza v Ljubljani zdaj ne bo imela niti člana v svetu zavoda. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj ta razlika," se sprašujejo. Tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani so že junija odločno nasprotovali taki spremembi. Novo sestavo "brez predstavnikov mesta, lokalne skupnosti in univerze razumemo kot podrejanje še ene razmeroma avtonomne sfere politiki, kar lahko vodi tudi v privatizacijo", so prepričani. Medtem pa je Rončević prepričan, da bodo v taki sestavi "skladno z zakoni in dobro prakso zastopani vsi legitimni interesi".
V Ljubljani drugače kot v Mariboru in Kopru
Zdaj že bivši Študentski domovi v Ljubljani so sicer organizirani drugače kot Študentski domovi na Primorskem in v Mariboru. Slednji so namreč - podobno kot fakultete - člani področnih univerz, Študentski domovi v Ljubljani pa ne, temveč spadajo pod ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Tako bi tudi na Univerzi v Ljubljani z reorganizacijo soglašali, če bi z njo dosegli poenotenje modela. "Ne razumemo, zakaj Študentski domovi tudi v Ljubljani niso priključeni k Univerzi v Ljubljani," se še sprašujejo. Na vprašanje, ali ne bi bilo smotrno, da bi torej model poenotili in tudi Študentske domove v Ljubljani pripojili k univerzi, Rončević odgovarja (njegov odgovor navajamo v celoti): "Poenotenje modela organizacije je smotrno takrat, kadar iz tega izhajajo konkretne izboljšave."
Na naši največji univerzi so ponovno zelo razočarani tudi nad tem, da jih iz ministrstva o nameri niso obvestili.
