Dokončnega odgovora na vprašanje, ali bodo ob cepljenju in posledičnem zmanjšanju okuženosti žensk z virusoma HPV 16 in 18, ki sta glavna povzročitelja raka materničnega vratu, postali pogostejši drugi virusi HPV, še ni. Vsi virusi HPV ne povzročajo vidnih bolezenskih znakov, je spomnila Kraigherjeva: "Če se bodo sčasoma pojavili novi invazivni genotipi, bo treba cepiti s spremenjenim cepivom".

Mnenja glede množičnega cepljenja dečkov pa so za zdaj deljena. Za široko cepljenje dečkov so se na primer odločili v sosednji Avstriji, kjer pa je plačljivo. "Tudi v Sloveniji se lahko dečki cepijo samoplačniško. Cepljenje moških je smiselno zaradi preprečevanja rakov, kot je rak penisa, ki jih povzročajo ti virusi, pa tudi za to, da bi se okužb hitreje znebili," je poudarila. Z vidika prebivalstva in stroškov je res smiselno, da se država usmeri v precepljenost žensk, je poudarila Kraigherjeva, z vidika enakih možnosti pa bi bilo prav, da bi brezplačno cepili tudi dečke.

Na čakalnem seznamu za financiranje je medtem še več cepljenj, ki pa niso bila deležna enake civilnodružbene in politične podpore kot pred nekaj leti cepljenje proti HPV (slednje se je znašlo celo v koalicijski pogodbi Pahorjeve vlade). Na IVZ so na primer že pred šestimi leti predlagali uvedbo brezplačnega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke. "V Sloveniji je način življenja tak, da imamo veliko stika z gozdom, v velikem delu Slovenije pa so klopi okuženi. Predlog je bil po naši oceni dobro utemeljen, a kljub temu zavrnjen, češ da bi ga morali bolj podkrepiti z ekonomsko analizo," je pojasnila Kraigherjeva. Na vrhu prioritet je tudi uvajanje brezplačnega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, ki lahko pripeljejo do pljučnice, meningitisa in vnetja srednjega ušesa. Čeprav so vlogo za to cepljenje dali že pred letom, zdravstveni svet o njej za zdaj še ni odločil, je pojasnila Kraigherjeva.

Države se o financiranju posameznega cepljenja odločajo glede na število obolelih in stroške, ki so povezani z njihovim zdravljenjem, je spomnil imunolog prof. dr. Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete. Tako ugotavljajo ekonomsko upravičenost cepljenja, farmakoekonomske študije, na katere se naslanjajo, pa nasprotno ne upoštevajo vidika dostopnosti. Razkorak med številom ljudi, ki bi se radi cepili, in ljudmi, ki se za to odločijo, je zaradi cene velik pri klopnem memingoencefalitisu, predvideva Ihan. Za to boleznijo je samo v ljubljanski zdravstveni regiji v zadnjem desetletju zbolelo povprečno 93 ljudi na leto, osnovni trije odmerki (brez poživitvenih) pa stanejo okoli 100 evrov, kar je za nekatere ljudi previsok znesek.

"Če izhajamo iz tega, da zdravje ne bi smelo biti odvisno od denarja, ki ga ima posameznik, bi bilo smiselno vsaj delno financirati prav to cepljenje. Nekatere študije kažejo, da so ljudje za cepljenje zase pripravljeni samoplačniško odšteti okoli 60 evrov, za otroke pa 100 evrov. Zlasti v krajih, kjer na primer v kratkem času zbolijo po trije ljudje, se ljudje želijo cepiti, a si vsi tega ne morejo privoščiti," ugotavlja. Tudi občine, kjer za klopnim meningoencefalitisom oboleva več ljudi, pa bi lahko po Ihanovih besedah razmislile o delnem plačilu tega cepiva prebivalcem.

Delno financiranje cepiva bi lahko po njegovem ljudi bolje pripravilo na samostojno in odgovorno razmišljanje o cepljenju. Tudi današnja obvezna cepljenja otrok bodo morda nekoč v prihodnosti neobvezna - ko se bo to zgodilo, bo odzivnost nekaj časa najbrž nizka, dokler ne bo nekaj smrtnih primerov zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Takšen scenarij napoveduje tudi današnja nizka precepljenost prebivalstva pri neobveznih cepljenjih, meni Ihan. Da ljudje prostovoljnih cepljenj ne jemljejo enako resno, se po njegovem kaže tudi v primeru odziva na brezplačno cepljenje deklic proti HPV. "Danes prevladuje miselnost, da nečesa ni treba narediti, če tega ni predpisala država. Prav je, da bi se ljudje naučili sami računati, ali se jim nekaj splača," opaža Ihan. nk