Takšna je bila ocena predsednika Mednarodnega paraolimpijskega komiteja Philipa Cravena. V govoru ob slovesu od iger je poudaril, da so londonske igre naredile premik v miselnosti vseh, ki so sodelovali na igrah ali pa so samo spremljali tekmovanja. "Invalidnost nikoli več ne bo obravnavana kot doslej in šport invalidov prav tako ne," je dejal Craven.
Britanci so se zares potrudili. Čeprav morajo biti prizorišča za paraolimpijske igre že od leta 1988 ista kot za olimpijske, se športniki na katerih od prejšnjih iger najbrž le niso počutili enakovredne olimpijcem. V Londonu in okolici je bilo drugače, tudi zaradi britanskega pristopa. Prodali so skoraj vseh 2,5 milijona vstopnic, na vseh prizoriščih se je trlo gledalcev, olimpijski park je bil vse dni poln, brez težav so dobili tudi 70.000 prostovoljcev, ki so jih potrebovali za izvedbo iger in ki so se jim ob koncu še posebej zahvalili na osrednji slovesnosti.
Oglejte si še galerijo fotografij.
Gledalci so na tekmah športno nagradili vsakogar, od domačih junakov do tekmovalcev iz drugih držav, še posebej močne aplavze so pogosto namenili prav "outsiderjem", ki so v cilj pritekli ali priplavali zadnji, a povsem v slogu olimpijskega rekla o pomembnosti sodelovanja.
Seveda pa so paraolimpijske igre dale tudi junake. Britanci so bili navdušeni nad svojimi dobitniki medalj, mladi atlet Johnnie Peacock se je z zmago proti Oscarju Pistoriusu izstrelil med zvezde, prav tako kolesar David Weir s štirimi zlatimi medaljami, ter Craig MacLean, ki je postal šele drugi športnik z medaljo na olimpijskih in paraolimpijskih igrah. Plavalci Jacqueline Freney, Daniel Dias in Matthew Cowdrey so osvojili po osem medalj. Pa nekdanji dirkač Alex Zanardi, ki je po hudi nesreči ostal brez nog, tu pa je osvojil medaljo s kolesom na ročni pogon. In takšnih zgodb je bilo še veliko. Na igrah je namreč nastopalo 4200 športnikov iz 164 držav, medalje so podelili v 503 kategorijah in disciplinah, športniki invalidi na igrah sicer nastopajo v 20 panogah.
Zastavo paraolimpijskega gibanja so v nedeljo dobili Brazilci. Obljube, da bo Rio vsaj tako dober prireditelj kot London, so smele, Brazilci pa so se lahko v zadnjem mesecu in pol ali pa v zadnjih 14 dneh na paraolimpijskih igrah naučili, kaj vse bodo morali narediti, da bodo športniki invalidi, njihovi spremljevalci in gledalci tako zadovoljni kot po pravkar končanih igrah.
Oglejte si posnetek prečudovitega ognjemeta na zaključni slovesnosti:
A tudi na paraolimpijskih igrah ostaja senca dopinga. Do čim boljših rezultatov si nekateri pomagajo na nedovoljen način tudi na teh tekmovanjih, v Londonu so pri takšnem početju zalotili tri dvigalce uteži. Mednarodni paraolimpijski komite je za dve leti suspendiral Rusa Nikolaja Marfina in Vadima Rakitina, prav tako pa Gruzijca Šoto Omarašvilija, vsi so dvigalci uteži.
In slovenski prispevek? Nadaljevala se je tradicija s paraolimpijskih iger v času samostojnosti slovenske države; športniki se z njih še nikoli niso vrnili brez uvrstitev med prve tri, tako pa bo tudi po Londonu 2012. Za medaljo je poskrbel srebrni strelec Franček Gorazd Tiršek, pa tudi preostalih 21 članov ekipe je poseglo po visokih mestih. V slovenski statistiki Londona 2012 so tako tudi dve četrti, pa štiri peta, tri šesta, dve sedmi in dve osmi mesti.
