"Vinarji z italijanske strani so za kilogram grozdja pripravljeni plačati dvakrat in za določene sorte celo trikrat več od odkupne cene pri nas," razlaga Rajko Peršolja iz briške vasi Hruševje. "Italijan je bil pripravljen za grozdje, za katerega bi v vinski kleti na Dobrovem dobil 33 do 34 centov za kilogram, plačati po 80 centov, za kilogram vrhunskega sauvignona pa je ponujal celo 1,2 evra," dodaja briški vinogradnik.

V Brdih imajo s trtami posajenih 2000 hektarov površin. Vse več briških vinogradnikov, predvsem manjših, grozdje zadnja leta vozi v Italijo. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ni težko pridobiti papirjev za izvoz, več preglavic pa povzročajo s svojimi kontrolami karabinjerji in finančna policija. Poznavalci pravijo, da trenutno ni težav, da pa se lahko vse skupaj lahko kaj hitro obrne. "Briški kmetje zadnja tri leta izvozijo nekaj grozdja v Italijo. Kupci prihajajo tudi iz notranjosti, vse do Pordenona. Naša klet v Italijo poleg vina izvaža tudi mošt in vino po prvem pretoku. Z italijanskim partnerjem imamo dolgoročne vezi. Grozdja Italijanom ne prodajamo," pravi Istok Mikulin, vodja Vinske kleti Goriška Brda.

Še večje kot v Brdih pa je povpraševanje po grozdju v Vipavski dolini. Povprečna cena se giblje okoli 40 centov za kilogram grozdja, v Agroindovi kleti naj bi zanj odšteli v povprečju 35 centov. "Grozdja v Vipavski dolini primanjkuje. Vinogradniki grozdje prodajajo tudi med seboj, po naše grozdje pa prihajajo tudi Kraševci in Brici," pravi direktor vipavske kmetijske zadruge Boris Bajc, ki meni, da italijanski kupci, ki za kilogram muškata ponujajo tudi evro, niso glavni problem: "Boj za vsak kilogram grozdja je zaradi katastrofalnih vremenskih pojavov, ki so se zgrnili nad našo dolino v letošnjem letu. Kooperanti naj bi letos pripeljali v Agroindovo klet 1500 ton grozdja, lani so ga 3200 ton," še pravi Bajc.