Ponedeljek, 3. septembra:

Slovenskim pridelovalcem bi bilo treba pomagati pri brendiranju pridelkov in produktov, da bi lažje prepričali kupca. Ja, prav ste prebrali. Čeprav se marsikomu zdi neumno in nesmiselno brendirati (slovensko lepše rečeno znamčiti) neko ribo, papriko, paradižnik, česen ali celo pšenico. To je nujno potrebno, če se slovenski pridelovalec želi diferencirati od uvoza ali od svojih konkurentov. In to je edina prava pot. Vse je mogoče brendirati in z vsakim produktom se da ustvarjati zgodbe, znamke, dodano vrednost kot posledico močne in prepoznavne znamke. Vsak paradižnik ni paradižnik. Pomembno je, kako je pridelan, kdo ga prideluje, kako ga utrga, zaliva, kako se oprašuje ... In ravno slednje je zgodba, ravno slednje je znamka. Logo in ostali elementi celostne grafične podobe so zgolj simboli, pod katerimi lahko oseba prepozna neko zgodbo. Znamka je izključno zgodba, ki se prejemniku, ko zagleda njen simbol, »sprosti v glavi«.

Torek, 4. septembra: Prejk 12

Danes je bila v Murski Soboti zanimiva predstavitev še bolj zanimivih in nadobudnih mladih ljudi, po večini iz Murske Sobote, sicer na »začasnem« bivanju in delu v Ljubljani. Kaj se skriva za zgodbo oziroma znamko Prejk 12 (slovensko bolj pravilno Preko 12). In sem se podučil kar na spletu: »V okviru projekta Prejk 12, ki je del programa Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 – EPK, se bodo od tega petka do naslednje sobote v Murski Soboti zvrstili dogodki, ki po besedah organizatorjev predstavljajo kreativno platformo za ustvarjalce. Vsi dogodki bodo umeščeni v lokalna degradirana območja. Osrednji dogodki v okviru projekta bodo glasbeno obarvani, obiskovalci pa se bodo lahko udeležili raznih glasbenih in kulinaričnih delavnic ter si ogledali multimedijske inštalacije.« Super. Zakon. To mi delaj! Končno je nekdo začel v tako ali tako intelektualno osiromašeni regiji razmišljati »out of the box« (izven okvirjev).

Sreda, 5. septembra:

Prekmurska gibanica, ali še kaj drugega?

Še sreča, da imamo Prekmurci nekaj zanesenjakov pod vodstvom Janka Kodile, ki so v okviru Društva za zaščito prekmurskih dobrot ustvarili znamko Diši po Prekmurju. Zelo simpatična in posrečena znamka za vse, kar dobrega prihaja iz Prekmurja na področju kulinarike. Prav to društvo je zaščitilo prekmursko gibanico in prekmurko šunko. Nekje je treba začeti in mislim, da je to društvo dokazalo, da se da. Sedaj je treba le spoštovati izročilo naših prednikov in nadaljevati še z drugimi dobrotami. Počasi se daleč pride. Tudi ideja Lendave, ki je razglasila mesto Lendavo za Svetovno prestolnico bograča, se mi zdi lepa in simpatična. In potrebujemo še več takih zgodb, da sestavijo mozaik v percepciji ljudi.

Četrtek, 6. septembra:

Država brez kmečke pameti

Podjetje Paradajz, bolj širši javnosti poznano po paradižnikih Lušt, je eden prvih projektov, ki je bil že v osnovi načrtovan tako, da se skozi novo zgrajeno vrtino geotermalna voda črpa, skozi staro in opuščeno pa se ohlajena voda, ko se ji pred tem odvzame toplota, vrača nazaj v isti vodonosnik. Voda mora biti ohlajena na zakonsko temperaturo. Vse to je prav in vse to štima. Kje se zaplete? Kje odpove kmečka pamet? Država, ki z milijoni podpira projekte za zmanjševanje toplogrednih plinov, kot so sončna energija, bioplinarne ..., nalaga da je potrebno geotermalno vodo pred vračanjem ali izpustom ohladiti pod 30 stopinj Celzija, a ta energija se ne sme uporabljati za ogrevanje. Po domače to pomeni, da bo potrebno naslednjih šest mesecev z umetnim ohlajanjem s pomočjo ogromnih hladilnih naprav, ki bodo porabile tudi veliko električne energije, to vodo ohlajati, toplotna energija, ki se bo ob tem sproščala, pa bo šla v prazno namesto, da bi se uporabila za ogrevanje rastlinjaka, kjer se goji slovenski paradižnik, s čimer se zmanjšuje uvoz in povečuje samooskrba.

Petek, 7. septembra:

Kreativnost Prekmurju

Kreativnost je v vseh nas, le spustiti jo moramo iz sebe. Pustiti prosto pot asociacijam, imaginacijam... To mi je danes še dodatno potrdila celodnevna delavnica na temo kreativnosti, imenovana CreaMed, ki je potekala v Murski Soboti. Ponovno super event. Ponovno zato, ker sem se prvega udeležil že pred kakšnim letom. Tudi danes sem bil presenečen nad visoko udeležbo, zato čestitke organizatorjem RRA Mura. Lahko uganete, kje je večja kreativnost. Tam, kjer je toleranca večja, kjer ljudem ni potrebno paziti na vsako besedo, še posebej, ko gre za iskanje novih rešitev. Butastih idej ni. In danes me ni presenetil podatek, da se je Slovenija dobro odrezala v primerjalni študiji v kreativnosti in slabše v tolerantnosti. Ampak, obstaja zelo dobro sistematično orodje, način, po katerem je mogoče sodelavce zelo dobro voditi ter jim hkrati dopustiti svobodo, da iz njih pridejo najboljše kreativne ideje. Govorim o De Bono metodologiji Šest klobukov. Če bi res ponotranjil metodologijo, bi jo lahko uporabljal tudi v vsakem trenutku v osebnem življenju.

Sobota, 8. septembra:

Kriza. Ni panike!

Kar nekaj dobrih in pozitivnih zgodb je iz te t.i. slovenske Sibirije, kot včasih kdo reče Prekmurju. Čeprav ne maram te primerjave. In tudi tisti, ki je kdajkoli obiskal Prekmurje, se ne strinja s to primerjavo. Kakorkoli, ne glede na to, kaj se poroča v medijih, lahko rečem, da nič ni nikoli tako slabo, kot se zdi na prvi pogled. Zato sem optimističen ali pa naiven v prepričanju, da se približuje obdobje, ko se mi ne bo treba vsak dan na vsakem koraku srečevati s to nesrečno Krizo. Svet je lep. Bodimo srečni že ob tem, da smo. Kriza je le nekaj, kar je vezano na materialno. Zato ni panike.

Nedelja, 9. septembra:

V nedeljskem leru

S prijateljem se odločiva, da greva na ogled tekme malega nogometa, kjer že zares dolgo nisem bil. Pri nas je to kar precej razširjen hobi. Tekma kot tekma, eni so zmagali, drugi izgubili. Bolj se mi zdi pomemben fenomen nogometa. Že zdavnaj je presegel vse meje »normalne« popularnosti. Mogoče ni tako v celotni Sloveniji. Definitivno pa je v ostali Evropi ne samo šport št. 1, ampak tudi tema št. 1, o kateri se ljudje pogovarjajo v gostilnah, v službi. Tema, o kateri so se ljudje pripravljeni prepirati. In tako je tudi v severo-vzhodni Sloveniji. Prijatelj je enkrat povedal nekaj zanimivega: »Če želiš spoznati človeka, ga pelji na nogometno tekmo, kjer bo njegovo moštvo izgubljalo, in takoj boš videl, s kom imaš opravka.«