Celje je mesto z atletsko tradicijo. Sedanjost je sodeč po organizaciji zadnjega mitinga slaba. Se strinjate?

Celje je gotovo eno od slovenskih mest, ki bo tudi v bodoče organiziralo največje slovenske mitinge. Zadržujejo solidno raven, o kvaliteti mitinga pa bi se dalo kaj doreči.

Kar dorecite, saj ste vodja mitingov za veliko nagrado AZS.

To ni bilo to, kar smo pričakovali. Že startna lista pokaže, da je bila letos udeležba bolj skromna, razen dveh slovenskih olimpijk, ki sta bili sicer članici domačega kluba. Je pa res, da gre atletska sezona h koncu, da so olimpijske igre v Londonu končane ter da je treba imeti v tem terminu veliko iniciative za dober miting.

V vsej sezoni je pešala tako organizacija kot udeležba na mitingih. Kakšen je vaš pogled?

Z vami se ne strinjam povsem. Udeležba bi lahko bila sicer boljša, a ni bila slaba. Treba bo narediti še natančno analizo. Na vsakem od teh mitingov je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Res bi lahko najboljši slovenski atleti domačo ligo bolje izkoristili. Vsak organizator se je potrudil, da je pripeljal mednarodno konkurenco. Ko smo ligo ustanavljali, smo imeli eno vodilo - domačim atletom pripeljati konkurenco od zunaj, da bodo lažje dosegali norme za nastop na velikih tekmovanjih. To je bila tudi želja trenerjev. Ko je liga z leti zaživela, se je pokazala slaba plat, da bi bili lahko mitingi mnogo bolje obiskani z naše slovenske strani.

Bi lahko rekli, da je mednarodna atletska liga v krizi?

Lahko. Kdor organizira mednarodno ligo, sprejme tudi obveznosti. Nima zgolj organizacijskih stroškov, temveč mora zagotoviti nagradni sklad, ki znaša minimalno 4000 evrov. Tu nastaja problem. V slovenskem športu je denarja malo, kar v atletiki še posebej čutimo. Zaradi tega razloga je letos odpadel miting v Mariboru.

Pri 68 letih imate kup vidnih in stresnih funkcij. Mislite vztrajati še naprej?

Pred nami je novo olimpijsko obdobje. Najprej bomo naredili temeljite analize minulih dveh mandatov, ki jih je vodil Peter Kukovica. Na začetku prihodnjega leta bodo volitve. Treba se bo odločiti, kako naprej. S starim vodstvom ali kako drugače. Na vsak način menim, da je letošnja atletska sezona z izjemo Helsinkov, kjer je bila na evropskem prvenstvu polomija, zelo uspešna. Tako z vidika mladinskega svetovnega prvenstva v Barceloni kot olimpijskih iger v Londonu. Imamo potenciale. Treba bo nastaviti plan za naslednje olimpijsko obdobje, v katerem bo treba tudi kaj spremeniti.

Prejšnje vprašanje je bilo zastavljeno v prvi osebi ednine. Boste torej še naprej tako aktivni ali boste funkcijo prepustili mlajšim, kot ste to v preteklosti že napovedali?

Težav nimam, ne zdravstvenih ne drugih. Rad imam atletiko in imam voljo. Nimam pa nič proti, če pridejo nove sile. A o tem je zdaj še prekmalu govoriti, ker so zadeve vezane na vso ekipo.

Če vas razumemo prav, boste v primeru, da bo Kukovica izvoljen še za en mandat predsednika AZS, vztrajali tudi vi.

Z njim sem vsekakor pripravljen sodelovati.

Od kod pri vaših letih črpate energijo?

Slovensko atletiko poznam od nekdaj. Poznam tudi vse dosedanje predsednike slovenske atletike. Tudi Peter Kukovica ima kakšno napako, kot jo imamo vsi. Vendar je Kukovica gotovo eden najboljših predsednikov AZS, ki je v osmih letih zagotavljal, da je zveza delala s polno paro. Klubi so vsako leto šibkejši, finančno pa zveza vsako leto podpre 130 do 150 slovenskih atletov. Atletska zveza je vzdrževala nivo slovenske atletike in če te podpore ne bi bilo, bi bila slika mnogo slabša. Predsednik je zelo zaslužen, da je tako. Delali smo odkrito, brez dlake na jeziku. Tako v slabih kot dobrih časih. Zanesljivo so na naše delo tudi pripombe, kar je prav. Toda ocenjujem, da smo korektno izpeljali stvari, ki smo jih delali.

Očitno vidnega položaja na atletski barki ne boste zapustili zlahka...

Moja ideja, ki sem vam jo večkrat tudi že povedal, je bila in je, da bi funkcijo, ki jo imam kot vodja stroke, opravljal profesionalec. V knjižici Strokovna dejavnost sem to napisal že pred dvema letoma. Po mojem bi morala atletska zveza delovati dvotirno. Eno bi bil poslovni del, drugi pa strokovni. In zadnjega bi moral voditi profesionalni strokovni delavec, ki bi si postavil svoj sistem in svoje cilje ter jih uresničeval. To trdim in se nikakor ne oklepam funkcije.

Kakšen profil človeka bi bil primeren za strokovno vodenje AZS? Atletska zveza je namreč nazadnje v pisarni zaposlila človeka, ki ni iz atletskih krogov, ter doživela nekaj kritik nekdanjih atletov in atletinj, ki so brez služb...

Moja prioriteta, ki ni obveljala, je bila, da bi tedaj zveza zaposlila strokovnega šefa. A mi to ni uspelo. Uspelo pa mi je to, da bo upravni odbor kot najvišja instanca atletske zveze v najkrajšem obdobju odprl tudi to delovno mesto. Trenutne razmere sicer niso najboljše, a strokovnega šefa potrebujemo. To bo moral biti človek, ki je zaljubljen v atletiko, ki ne bo imel delovnega časa, saj bo moral biti na razpolago praktično ves dan, sedem dni v tednu. Potreben bi bil kadrovski izbor med tistimi, ki se ukvarjajo z atletiko, da poznajo razmere v Sloveniji.

Se vam ne zdi kontradiktorno, ko po eni strani pravite, da bi s Kukovico vztrajali še en mandat, po drugi pa, da zveza potrebuje profesionalca, ki bi vas zamenjal?

Če bo zveza izbrala profesionalca, se bom takoj odmaknil. Ni bilo enostavno dva mandata opravljati zahtevnega dela. Veliko sem požrl, imel sem močne živce. Izkušnje in modrost so mi pripomogle, da nismo zaostrovali razmer, da nismo iskali dlake v jajcu, da sem vedno znal stvar pripeljati proti cilju.

Bo Kukovica vztrajal še en mandat na čelu AZS?

Težko rečem. Položaj je zelo odprt.