* Športna palača Lokomotiv Harkov, gledalcev 1600, sodnika: Burkiewitz (Poljska), Alijev (Bolgarija).
* Ukrajina: Žilinskij 3, Storožilov 1, Kapajev 1, Kovaljčuk, Kapelus 6, Tatarincev, Tjutlin 24, Terjomenko, Rudnickij 5, Fomin, Tomjin, Jereščenko 3.
* Slovenija: Flajs, Pajenk 10, Planinc 9, Satler, Gasparini 19, Plot, Koncilja, Urnaut 15, Pokeršnik, Vidič 2, Ropret, Čebulj.

Izbranci Veselina Vukovića so izpolnili cilj, ki so si ga zadali pred potjo v Ukrajino. Na prvem turnirju skupine E kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki ga bosta leta 2013 gostili Danska in Poljska, so po zmagi nad Ukrajino zasedli drugo mesto in si priborili odlično izhodišče pred drugim turnirjem istih reprezentanc. V Mariboru jim bo tako za uvrstitev v dodatne kvalifikacije najbrž potrebna le zmaga proti Švedski.

Pred dvobojem z Ukrajino je bil pritisk na domači reprezentanci, kajti po izgubljeni točki s Švedsko je nujno potrebovala zmago, če je želela ohraniti realne možnosti za drugo mesto v skupini. Slovenci pa so bili lahko sproščeni, saj niso imeli ničesar izgubiti, morebiten poraz bi se v Mariboru dalo popraviti. Vsekakor pa motiva tudi Vukovićevim izbrancem ni manjkalo, ne samo zaradi približanja dodatnim kvalifikacijam, ampak tudi zaradi dviga samozavesti. To bi koristilo predvsem reprezentantom, ki so doslej igrali manj, kot sta Jan Planinc in Jan Pokeršnik, oba sprejemalca imata vse večjo vlogo v tej reprezentanci, iz prvega plana sta izrinila celo izkušenega Andreja Flajsa.

Slovenci so domačemu občinstvu pokazali všečno predstavo. Tokrat niso imeli črnih minut, blesteli so pri sprejemu, pri nabiranju točk pa ni bil prisoten le Mitja Gasparini, ampak so svoje dodali tudi drugi. Predvsem je bil razpoložen Tine Urnaut, ki je na začetku sam držal korak z gostitelji, pri katerih je z enako mero vračal korektor Sergej Tjutlin. Gosti so sicer v prvem nizu veliko grešili pri servisih, tudi obramba ni delovala najbolje, toda nekaj blokov je bilo dovolj, da so v končnici prišli do vodstva 1:0. Vse do izida 21:22 sta se sicer ekipi izmenjavali v vodstvu. Po točki Uranuta pa sta sledila bloka Mateja Vidiča in Gasparinija in Slovenija je prišla do prednosti.

Gasparini v prvem nizu ni bil med vidnejšimi, a njegova forma je trenutno tako dobra, da je bilo jasno, da bodo prišle njegove minute. To se je zgodilo v drugem delu, ko je uravnal strelske naprave. Sicer ni igral tako fenomenalno kot dan prej proti Nemčiji, storil je kakšno napako več (predvsem pri servisih), a je bil vseeno najzaslužnejši, da je Slovenija po asu Vidiča vodila od začetka do konca drugega niza. Ob prvem tehničnem odmoru 8:5, nekaj trenutkov pozneje 11:6, te prednosti pa ob dobri igri vseh ni več izpustila iz rok.

V tokratnem dvoboju se je ob standardno dobrem liberu odrezal tudi Planinc. Ne samo zaradi zanesljivega sprejema, ampak je bil odličen tudi v napadalnih akcijah. Z dvema njegovima točkama je slovenska vrsta na začetku tretjega niza povedla s 3:0. Z obilico sreče so domači na osmi točki izenačili, nato celo prevzeli pobudo, a po nekajkratnem vodstvu začeli delati napake, kar so tekmeci s pridom izkoristili, prišli do zaključne žoge, ki jo je z blokom izkoristil Pajenk.

Drugo mesto na turnirju je vsekakor lep uspeh, še posebno, ker so ga dosegli po velikih težavah, ki so jih sicer že navajeni, a številne poškodbe s tekme v tekmo vendarle ožijo igralski kader, tako da selektorju ni lahko. Tokrat je moral doma pustiti kar nekaj pomembnih igralcev, povrh vsega je v Harkovu poškodbo obnovil Klemen Čebulj, Alen Pajenk pa je lahko igral le s pol moči, saj zaradi bolečin v rami ni mogel normalno servirati in udarjati žoge v napadih. Vse to se je pri igri poznalo, toda kakovostna razlika pred Ukrajino in Švedsko je bila vendarle dovolj velika, da so se veselili dveh zmag.