Če bo prišlo do desetodstotnega zmanjšanja rtv-prispevka v prihodnjem letu in zmanjšanega obsega oglaševanja, bi imela Radiotelevizija Slovenija (RTVS) po izračunih vodstva približno 12 milijonov evrov prihodkov manj, kot je imela v preteklih letih.

Pri tako velikem posegu v financiranje zavoda brez velikih rezov - tako pri kadrih kot pri samih programih - po napovedih generalnega direktorja RTVS Marka Fillija ne bo šlo. Za Delo je tako opozoril, da bi lahko na ta račun brez dela ostalo med 300 in 400 sodelavcev RTVS. V pismu sodelavcem pa je Filli napovedal, da bi bilo pri takšnem rezu prihodkov treba varčevati pri stroških za avtorske pogodbe in študentsko delo, nakupu programov, licenc, linijah, potnih stroških, odkupu del neodvisnih producentov ter mnogih drugih programskih stroških.

Kateri programi bodo ukinjeni?

V katere programe se bo rezalo, še javno ni znano. Sprva se je neuradno govorilo o ukinitvi televizijskih poročil do 13. ure, oddaje Tarča in Globus, a je za sobotni Večer Filli povedal, da "ne moremo kar tako odmisliti treh oddaj". Po napovedih Fillija se ne bo rezalo v program linearno, pač pa bodo upoštevali tri kriterije - ohranjanje vsaj sedanje povprečne gledanosti, poslušanosti in klikanosti, nemoteno izvajanje zakonsko določene službe in usklajevanje aktivnosti tistih, ki bodo ostali.

Po besedah varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTVS Miše Molk sta sedaj pripravljena dva programsko-produkcijska načrta za prihodnje leto. Eden za možnost, da se financiranje zavoda ne bo spremenilo, drugi pa za predvideno znižanje prispevkov. O tem bodo govorili tudi v torek na seji programskega sveta zavoda.

Če se bodo sredstva RTVS v prihodnjem letu tako znižala, Molkova predvideva, da bo to "zagotovo prizadelo vsaj manjšine" in tiste, katerih vsebine niso zajete vsak dan. "Katere oddaje bodo talec tega, pa bi bilo preuranjeno govoriti," je dejala za STA.

O načrtovanih rezih v programe sta se pogovarjala tudi s Fillijem, a nič konkretnega, je dejala. Opozorila je namreč, da ima varuh "to nesrečno vlogo, da se ne sme spuščati v vsebine, ki še niso objavljene", ampak se lahko odzove in posreduje pri vodstvu takrat, ko je vsebina že objavljena in se je uporabnik pritožil. Pred tem pa nima ne vpogleda niti ne mora vplivati na programsko shemo, dokler še ni vsebina predvajana, je dodala.

"Za vsakogar nekaj, za nikogar nič"

Molkova se boji linearnih zniževanj, ker to pomeni "za vsakogar nekaj, za nikogar nič". Če vzameš od vseh programov vsakemu določen odstotek, obubožaš vse vsebine, zlasti v oblikovnem oz. vizualnem smislu, na tem področju pa je Televizija Slovenija po njenem mnenju že sedaj precej za časom.

Ob vsem tem pa se je postavilo tudi vprašanje, ali je takšno znižanje prispevka, sploh zakonito. Poslanka Pozitivne Slovenija Alenka Bratušek je namreč prejšnji teden na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ opozorila, da zakon o izvrševanju proračuna za prihodnje leto, ki med drugim določa višino rtv-prispevka, še ni bil sprejet. Zato po njenem mnenju sklep vlade o znižanju prispevka ni zakonit.